Arhiv NTRC

Nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije predstavlja podlago za določitev prednostnih območij za postavitev vetrnih elektrarn ter hitrejše pridobivanje dovoljenja za gradnjo vetrnic. Prav tako je država vlagateljem zagotovila nepovratna sredstva za nove proizvodne naprave, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije in toplote. Podjetje Energija na veter namerava vetrne elektrarne postaviti na Pohorju, in sicer na Rogli, Treh kraljih in Arehu.

Zrečani: Vetrnice na Pohorje ne sodijo!

»Če bomo dopustili gradnjo vetrnih elektrarn, nam grozi okoljska katastrofa. Pohorje je naravni biser z bogatimi gozdnimi površinami, ki ga je treba zavarovati. Svojo prihodnost na podeželju želimo graditi na osnovi trajnostnega turizma in sonaravnega življenja,« je poudarjalo več kot sto udeležencev okrogle mize v Zrečah.

Bojijo se za vodo

Predstavniki zreških krajevnih skupnosti, naravovarstveniki, gozdarji, lovci, kmeti in planinci so poudarjali, da je Pohorje prepredeno s površinskim ter podtalnim vodnim sistemom. Ta zagotavlja dragocen vir pitne vode za kmetije in zaselke na Pohorju in vasi v dolini. Najbolj problematična naj bi bila demontaža vetrnice po izteku njenega obratovanja, ki traja dvanajst let.

»Reciklaža elips namreč ni mogoča. Kot kaže praksa iz tujine, elipse vetrnic zakopljejo v zemljo. Pred tem jih razrežejo. Vsaka tehta 17 ton, pri njihovem razrezu se ustvari 50 ton mikroplastike, ki je obremenjujoča za okolje in podtalnico,« je poudaril Diego Loredan, eden najbolj glasnih nasprotnikov vetrnih elektrarn pri nas.

Njegovim navedbam je pritrdil direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek in dodal, da je postavitev šestih od 56 vetrnih elektrarn predvidena na območju vodnih virov. »To predstavlja veliko tveganje za ljudi, ki se s teh območij oskrbujejo s pitno vodo. Nevarnost predstavlja tudi morebitno razlivanje olj in maziv, ki jih uporabljajo pri delovanju vetrnih elektrarn.«

Ker so nad Vitanjem na Pohorju zajetja pitne vode, iz katerih se oskrbujejo prebivalci celjske občine, smo za komentar prosili predstavnike javnega podjetja VO-KA Celje. Njihov odziv je bil skromen. »Zaenkrat še nimamo informacij, kje je predviden poseg za gradnjo vetrnih elektrarn. Ne vemo, ali so, če sploh, predvidene na vodovarstvenem območju,« so zapisali.

Gozdovi in kmetije

Gozdovi Pohorja predstavljajo pljuča za več kot 300 tisoč okoliških prebivalcev. S posegi za gradnjo vetrnic bi po besedah predstavnikov zavoda za gozdove uničili stoletne gozdove, ki dajejo kisik, čistijo zrak, zadržujejo prst in v času vedno pogostejših ujm varujejo pred plazovi, akumulirajo vodo in zadržujejo vetrove. Poleg tega dajejo les za preživetje pohorskih domačij, omogočajo razvoj rekreacije, športa, pohodništva in zelenega turizma, v katerega so bila doslej vložena znatna finančna sredstva države, podjetij in lokalnih skupnosti.

Na okroglo mizo v Zreče so prišli tudi kmetje z visokogorskih kmetij, ki se bojijo, da bi bili prisiljeni opustili kmetovanje in se odseliti s Pohorja. Zato postavitvi vetrnic tudi oni nasprotujejo.

Pobude niso nove

Po besedah zreškega župana Borisa Podvršnika jena območju Rogle za takšne projekte že v preteklosti obstajalo precejšnje zanimanje. Predstavniki vlagateljev so pogosto trkali na njegova vrata. Ker je ta del Pohorja uvrščen v varstveno območje Natura 2000, do nadaljnjih korakov nikoli ni prišlo.

»Zdaj država za naložbe v obnovljive vire energije ponovno namenja visoke subvencije, zato so se pojavile nove pobude vlagateljev za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor z državnimi prostorskimi načrti, pri čemer je treba izdelati predhodno presojo vplivov na okolje. A do zdaj nam niti predstavniki države niti vlagatelji niso predstavili verodostojnih podatkov o vplivih na okolje.«

Po županovih besedah tako megalomanski objekti, kot so vetrnice, na Pohorje ne sodijo. Tudi zato, ker bi bile postavljene preblizu avtohtonih kmetij.

»Strokovnjaki so nas opozorili, da delovanje vetrnic ustvarja nizkofrekvenčni zvok, ki po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Razočaran sem, ker se okrogle mize v Zrečah niso udeležili predstavniki vlagateljev.«

Kaj pravijo na Rogli?

Pohorje predstavlja pomembno zeleno turistično destinacijo, zato postavitvi vetrnih elektrarn nasprotujejo tudi v podjetju Unitur, ki upravlja turistični center Rogla in Terme Zreče. Z zemljevida načrtovanih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn je razvidno, da so predvidene v neposredni bližini smučišča Jurgovo na Rogli. »Naravno okolje želimo v največji možni meri ohraniti nespremenjeno, avtohtono in pristno. Morda vetrnice ne bi motile smučarjev, zagotovo pa bi bile moteče za številne obiskovalce, ki na Roglo prihajajo v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih zaradi neokrnjene narave,« je pojasnil tehnični direktor v podjetju Unitur Aleš Slapar.

Energija na veter: »Ljudje so zavedeni«

Ker se iz podjetja Energija na veter niso udeležili okrogle mize v Zrečah, smo jih vprašali, zakaj niso prišli. Pravijo, da so bili večkrat prisotni na terenu, a nasprotniki projekta vetrnih elektrarn niso pripravljeni poslušati njihovih argumentov, kaj šele, da bi se pogovarjali in dogovarjali. »Opažamo, da so ljudje z informacijami zavedeni. Dejstvo je, da vetrnice ne bodo ogrozile zelenega Pohorja.«

Po mnenju predstavnikov vlagatelja, podjetja Energija na veter, je vnaprejšnja obsodba vetrnih elektrarn neutemeljena. Izkušnje minulih štirih desetletij v Evropi in svetu so dokazale, da vetrnice ob ustrezni umestitvi v okolje za prebivalce niso obremenjujoč vir zelene elektrike.

Vetra je dovolj

»Vsak poseg v okolje, bodisi ko gre za gradnjo cest, tunelov, stavbe ali energetskih objektov, sproža med lokalnim prebivalstvom tudi negativne odzive. Za razliko od mnogih primerov po svetu se v Sloveniji soočamo z zelo močnim odporom, ki v večjem delu temelji na neresničnih oziroma zavajajočih informacijah. Predstavniki civilnih iniciativ vztrajno ponavljajo, da na Pohorju ni na voljo dovolj vetra, da bomo s postavitvijo vetrnic ogrozili vir čiste vode in uničili gozdove. To ne drži! Meritve so pokazale, da je na Pohorju na voljo dovolj vetra. Postavitev in obratovanje vetrnic ne bosta obremenila pohorske čiste vode. Za vsako posekano drevo bomo zasadili novo,« so še zapisali.

Minimalen vpliv na okolje

V podjetju Energija na veter so prepričani, da je postavitev 56 vetrnih elektrarn na Pohorju eden najboljših projektov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Pri tem se sklicujejo na mnenja tako domačih kot tujih strokovnjakov. »Študije so pokazale, da je vpliv na okolje minimalen in da bo Pohorje še vedno zeleno. Vetrne elektrarne so priložnost, ki jo velja izkoristiti v dobrobit vseh. Z njimi lahko zagotovimo obnovljiv vir energije, ki bo občinam na Pohorju zagotovil znatna razvojna sredstva, prebivalcem pa poceni ali celo brezplačno zeleno energijo. Obenem bi Slovenijo postavili na zemljevid držav, ki znajo in zmorejo uresničiti velike vetrne projekte,« so še prepričani vlagatelji.

 Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 23. november.