Pa sem jo končno dočakala, upokojitev. Po dolgem premišljevanju, kako koristno izkoristiti zasluženi prosti čas, sem se odločila za Šolo zdravja. Mislila sem, koristno za moje zdravje, obenem se srečuješ z ljudmi, podobnih let, obiskuješ tudi ostale člane na drugih lokacijah. Skratka, vse lepo in prav. Sedaj že nekaj mesecev - telovadim. Zjutraj ob pol osmih se zberemo na znanem kraju. Pride nas skoraj polovica vse vasi. Menim, da bi bilo za vse bolj koristno, da pride vsa vas. Zakaj? Ker ne bi bilo ogovarjanja, podtikanja, klevetanja, osiranja in kar je še takih besed. Predelajo se vsi dogodki prejšnjega dne, ki so se zgodili v domači srenji. Če zmanjka domačih dogodkov in odmevov, posežemo po pripetljajih sosednjih vasi. V nekaj mesecih, odkar hodim na telovadbo, sem izvedela za vse vaške neumnosti, skoke čez plot, kdo je komu kaj in zakaj ne, za več let nazaj.

Morda je po drugih skupinah drugače in se projekta lotevajo v taki obliki in v takem smislu, kot je bil prvotno zastavljen. Pri nas smo se tega lotili z vso skrbnostjo obveščanja in osveščanja. Nekaj upanja sem od začetka sicer gojila, ko sta se nam pridružila dva člana. Toda ne, nista zdržala tempa in sta po dveh tednih odnehala.

Osebno mi je Šola zdravja odprla neke nove svetove in mi dala veliko različnih informacij in mi je sicer zanimivo, toda, sedaj se bojim, če me zvije kakšna bolezen in bom slučajno kakšen dan manjkala ...