V družini Iztoka Čopa se vedno dogaja kaj zanimivega. Odkar smo jih zadnjič obiskali, sta hčerki postali že pravi gospodični. Amber je zaključila drugi letnik gimnazije, Ruby bo jeseni brucka, dobili pa so tudi dva nova člana. »Ker sem bil kot moški v manjšini, je zdaj lažje, ker sta oba psa – Pablo in Simon,« v šali pove Iztok, ki je v vseh teh letih ženo Petro navadil na to, da je veliko zdoma. »Tega ne jemljem, kot da bi se morala nečemu odpovedati, ravno nasprotno,« se oglasi Petra. »Velikokrat smo s hčerama Iztoka spremljale na tekmovanjih in na ta račun sem videla tudi veliko sveta.«
Šport in še enkrat šport
Iztok je tudi po končani karieri ostal vpet v šport. »Imam podjetje, ki se ukvarja z uvozom športne opreme, sodelujem pa tudi s proizvajalcem tekmovalnih čolnov. Včasih se s hčerkama srečam na kakšnem tekmovanju, saj obe trenirata veslanje. Sprva sem bil proti temu in niti pomislil nisem, da bi ju silil v ta šport, a bili sta vztrajni in sta me prepričali.«
Marsikdo bi rekel, kako super je, ker imata kar doma vrhunskega veslača, a ni ravno tako. »Za nasvete sem vedno na voljo, se pa nikoli ne vmešavam v delo trenerjev,« pravi ponosni očka. »Sicer je za nami tudi obdobje, ko 'fotr' ni imel pojma o ničemer, tudi o veslanju ne. To je bilo obdobje pubertete, a zdaj se včasih že pogovarjamo tudi o veslanju,« smeje se poudari.
Starejša hči Ruby je letos maturirala in odhaja na študij v tujino. »Bilo je kar nekaj izbire oziroma vabil ameriških univerz in starša sta po tihem upala, da se bom odločila za eno izmed njih, vendar me niso prepričale. Ker nameravam nadaljevati z veslanjem, mi sistem univerzitetnega veslanja v ZDA nekako ne ustreza, zato odhajam na Nizozemsko, v Groningen. Naključje je hotelo, da bo tam moj trener, nekdanji nizozemski olimpijec, s katerim se ati dobro pozna,« je zgovorna Ruby.
Staršem ni preprosto, ko otroci začnejo odhajati od doma, in tudi zakonca Čop potrebujeta kar veliko poguma pri tem. Ruby pa pravi: »Jaz komaj čakam, da grem. Vedno sem si želela v tujino. Mislim, da mi je študij psihologije, ki sem ga izbrala, pisan na kožo.« Mladenka še doda, da si je vse športne uspehe, tako kot njena sestra Amber, prigarala z lastnim trudom, in dejstvo, da je hči Iztoka Čopa, je prej ovira kot prednost. »Zanimivo je, da so naju s sestro opazili tuji mediji na večjih mednarodnih tekmovanjih, pa tudi vedno omenijo, kdo je najin oče,« pravi.
Kot bi jih imel 21
In če se vrnemo k očetovim petdesetim letom. Iztok Čop pravi, da je ta prelomnica zanimiva. »Če pogledam nazaj, pomislim, da je to kratko obdobje, ki je minilo zelo hitro. Ko pa ugotovim, kaj vse se je zgodilo v tem času, razmišljam, da je bilo zelo dolgo. Številka 50 zame ne pomeni prav veliko. Počutim se, kot bi bil star 21, Petra pa pravi, da se kdaj obnašam, kot bi jih imel 14. No, šalo na stran. Ta leta so mi prinesla veliko lepega. Imam super družino in zavedam se, koliko je k temu pripomogla Petra.«
Ob pogledu na zakonca je tudi nam hitro jasno, da imata odličen partnerski odnos, a nas Iztok vendarle malo popravi. »Ne predstavljam si tako dolgega zakona, odnosa, razmerja … brez prepirov. Kdor pravi, da se nikoli ne skrega, bi rekel, da verjetno ni najbolj iskren. Midva se, navsezadnje imava oba zelo živahen in nepopustljiv značaj, in kar misliva, tudi poveva. Oba misliva, da je bolje najprej pomesti pred svojim pragom kot zamere zadrževati v sebi. A tako hitro, kot se skregava, se tudi pobotava. Le enkrat v vsem tem času najine 30-letne zveze se je zgodilo, da tri tedne nisva govorila. Stojiva si ob strani in pomagava drug drugemu, v najinem zakonu pa je tudi veliko strpnosti. Petra me nikoli ni ovirala pri mojih ciljih, ne v športu ne na moji poslovni poti. Podpirala me je in me še vedno, skrbi za družino in dom.« Da si star toliko, kot se počutiš, sta simbolično dokazala tudi zakonca sama. »Zabava ob najini petdesetletnici je potekala med obema rojstnima dnevoma, letos je namreč tudi Petra dopolnila 50 let. Lepšega datuma si ne bi mogla izbrati,« je zadovoljen Iztok, ki ob delu vedno najde čas tudi za svoje strasti, v poletnih dneh je to predvsem motor. »Še vedno sem navdušen motorist, le čas in službene obveznosti so problem oziroma mi ne dopuščajo prav veliko prostora za pogostejše izlete. Na motoristične potepe včasih popeljem tudi Petro, a le na krajše razdalje, na daljše pa grem sam oziroma v družbi prijateljev. Zelo rada pa se z mano na motor usede mlajša hči Amber, ki me zna včasih celo poučiti, kako moram voziti motor. Na družbenih omrežjih danes mulci očitno pogoltnejo vse znanje tega sveta,« v šali pove Iztok in iskreno prizna, da mu hčerki res veliko pomenita in da ga velikokrat ovijeta okoli prsta: »Sam se pustim veliko lažje in hitreje prepričati kot Petra.«
In tako je bil tudi tisti, ki je prvi popustil, ko je stekla beseda o nakupu psa. »Že zelo dolgo sta si ga želeli, prišlo je celo tako daleč, da je Amber po vsej hiši puščala listke, na katerih je pisalo, da si želi psa. Najprej smo si priskrbeli enega, pred nekaj meseci se je pridružil še drugi, ki smo ga poimenovali Simon. Dekleti sta zadovoljni, moram pa povedati, da je z njima največ Petra, saj je kljub službi od nas štirih še največ doma,« pojasni Iztok, ki bo svojo drago odpeljal na krajši poletni oddih na hrvaško obalo, Ruby in Amber pa bosta poletje preživeli med treningi in druženjem s prijatelji.
