Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V vrtcu Žužemberk smo se odločili, da pripravimo pohod za vrtičkarje skupaj s starši. Povabljeni so bili prav vsi otroci, od najmanjših do najstarejših. Zbrali smo se v soboto, 25. aprila, na loki v Žužemberku.

Doživeli smo prijeten odziv staršev in otrok kljub nepredvidljivemu aprilskemu vremenu. Že zgodaj smo se zbrali, vsi pripravljeni z nahrbtniki, čepicami, dežniki… in še posebno z veliko dobre volje, ki je v nas prekipevala že cel teden prej. Skupaj z otroki smo vsak dan odštevali, kdaj bomo šli na Komanco.

Nekateri otroci so kar tekli od navdušenja, drugi so hodili v prijetnem klepetu s starši, prijateljčki in strokovnimi delavkami vrtca, najpogumnejši najmlajši pa so veselo posedeli v nahrbtnikih na ramenih staršev. Z našo dobro voljo smo pregnali sleherni oblaček, ki je pojadral preko nebesno modrega neba. Med potjo smo se ustavili, malo popili in odšli naprej.

Med potjo smo se večkrat po indijansko oglasili, da smo pregnali medvede. Po dobri uri hoje smo prispeli do lovske koče pri Komanci. Kar prijetno je bilo malo sesti in si odpočiti. Ker pa nas je gospa Mačerol pričakala z ognjem na kurišču, smo komaj čakali malico. Pobrskali smo po nahrbtnikih in na paličice nataknili hrenovke, ki so kmalu lepo zadišale. Tudi otroci so umirjeno držali paličice, da se bo njihova malica lepo zapekla na pravo barvo.

Ko smo napolnili želodčke, se je veselo oglasila pesem harmonike. Nanjo nam je poskočno zaigral očka Miškolina Urbana. Gospod Setničar, lovec in dedek Anžeta in Matica, nas je z glasom in pesmijo lovskega roga sklical skupaj. Po kočani pesmi je otrokom predstavil lovski rog. Otroci so nanj poskusili zaigrati.

Potem pa smo vzgojiteljice in pomočnice pripravile nekaj iger za otroke. Najprej so otroci v parih zaplesali ob igranju harmonike. Za noge s imeli privezan balonček, ki so ga medsebojno poskušali pohoditi. Otroci so poskočno zaplesali in kmalu dosegli cilj igre. Sledila je igra, ko smo pod pisano ponjavo skrivali otroke. Oni pa so ugotavljali, koga smo skrili. Nato pa še igro trinoga. Otroci so imeli v paru z vrvico zvezani nogi. Tako so ob glasbi prehodili določeno razdaljo. Ob tem so se morali potruditi vsi, da so dosegli cilj. Po igrah smo skupaj z otroki zaplesali ob otroških pesmicah.

Ob vrnitvi navzdol je šlo še hitreje in naše druženje je bilo kar prehitro končano. Tako skupaj ugotavljamo, da bi tako prijetno srečanje veljalo kmalu ponoviti.