Arhiv Lokalno.si

Zasnova medosebnih odnosov vključuje različna družbena združenja, družbene platforme ali pripadnosti med dvema ali več osebami. Medosebni odnosi so večplastni in se razlikujejo glede na stopnjo intimnosti glede na njihovo trajanje, vzajemnost in porazdelitev moči. Lahko se razlikujejo od družinskih ali sorodstvenih odnosov, prijateljstva, porok, odnosov s sodelavci, služb, klubov in sosesk, pa tudi bogoslužnih prostorov. Odnosi se lahko urejajo z zakoni, običaji ali medsebojnimi sporazumi in so osnova za družbene skupine in družbo kot celoto.

Dnevno poslušam ljudi, ki dan današnji niso in ne morejo biti povsem zadovoljni. Bega jih vrsta stvari od energetske krize z vsiljeno gradnjo JEK2, zaradi padca standarda, odpuščanja v gospodarstvu, pa do nejasnih in nespodbudnih napovedi gospodarske rasti in drugih zadev, ki krnijo blaginjo in srečo ljudi. Kdo in zakaj nam greni življenje z grehi, ki so jih mnogi poimenovali kar smrtni grehi, imajo svoje razloge v pohlèpu in napuhu. Sprašujem se, ali med ravnanja, ki veljajo za smrtne grehe in za posameznika pomenijo pogubo, sodi tudi hinavščina kot subtilen, a močan razkroj medčloveških odnosov in družbenih struktur. Korelacija med pohlèpom in hinavščino je močna, ker gre za dve človeški lastnosti, ki se pogosto prepletata v vedenju posameznikov, še posebej v situacijah, kjer je pridobivanje dobrin, moči ali ugleda v ospredju. Vzročna povezava med tema dvema pojmoma, med pohlèpom in hinavščino, temelji na naslednjih točkah:

1. Pohlèp kot motivator za hinavščino

Pohlèp pogosto vodi posameznika k doseganju ciljev na način, ki presega meje poštenosti. Da bi si posameznik pridobil materialne ali simbolne dobrine (npr. bogastvo, slavo ali vpliv), se lahko zateka k hinavščini, k pretvarjanju, dvoličnosti ali manipulaciji. Nekdo, ki želi pridobiti naklonjenost drugih za lastno finančno korist, se lahko pretvarja, da mu je mar za skupno dobro, medtem ko ga v resnici žene le osebni interes.

2. Hinavščina kot orodje za prikrivanje pohlèpa

Hinavščina omogoča posamezniku, da navzven deluje altruistično ali moralno, medtem ko v ozadju sledi svojim pohlèpnim ciljem. Ta dvoličnost pomaga ohranjati ugled in položaj, tudi če so dejanja v nasprotju z javno deklariranimi vrednotami. Voditelj, ki zagovarja skromnost in pravičnost, lahko zase kopiči bogastvo in moč, pri čemer uporablja hinavščino za prikrivanje svojih resničnih namenov.

3. Skupna osredotočenost na lastne interese

Oba pojma – pohlèp in hinavščina – izhajata iz sebične naravnanosti: pohlèp je osredotočen na pridobivanje dobrin, hinavščina pa na ohranjanje ugleda ali dosego ciljev z zavajanjem. Posameznik, ki je pohlèpen, bo pogosto pripravljen uporabiti hinavske metode, da doseže svoje cilje.

4. Etika in moralni razkroj

Pohlèp in hinavščina pogosto vodita v moralni razkroj. Pohlèp zamegli občutek za pravičnost in poštenost, hinavščina pa zlorabi družbena pravila za osebne koristi. Skupaj ustvarjata okolje, kjer so vrednote podrejene koristim. Poslovne prakse, ki obljubljajo skrb za okolje (t. i. "greenwashing") so lahko v resnici le krinka za povečevanje dobička.

Pohlèp pogosto sproži hinavsko vedenje[1] kot sredstvo za doseganje želja, obenem pa hinavščina omogoča prikrivanje ali opravičevanje pohlèpa. Skupni imenovalec obeh je sebičnost in zanemarjanje moralnih ali etičnih norm, kar vodi v destruktivne posledice tako na individualni kot družbeni ravni. Politika je eden najbolj očitnih primerov tega, kjer obljube miru pogosto prikrivajo interese vojne, socialna pravičnost pa služi kot paravan za ekonomske kalkulacije. Pohlèp s hinavščino vodi ljudi v tekmovalnost, brezbrižnost do drugih in se izkazuje kot nenasitno hrepenenje po večjem in boljšem (običajno v škodo drugih ljudi), kar povzroča, da so posamezniki pretirano tekmovalni in brezbrižni do drugih.

Hinavščina uničuje temelj zaupanja, ki je sklenjen za zdrave odnose in trdno družbo. Ko se ljudje zavedajo, da so bili prevarani ali da so njihove vrednote zgolj fasade za tuje interese, se pojavi razočaranje, ki vodi v cinizem, apatijo ali celo v sovražnost. Medosebni odnosi, zgrajeni na hinavščini, se razkrajajo, saj ne morejo prenesti teže neiskrenosti. Hinavščina ne omogoča dialoga, ampak ga zaduši, saj temelji na slepilu, ne pa na odprtosti in iskanju resnice.

Rešitev? Povrnitev etike in morale v središče naših dejanj. Iskrenost, četudi boleča, gradi trdne temelje, na katerih lahko stojijo pristni odnosi in trajnostna družba. Hinavščina morda začasno prinaša koristi, dolgoročno pa prinaša razdor tako posameznikom kot celotnemu svetu. Samo z zavestno izbiro pristnosti lahko premagamo to uničujočo dinamiko in ustvarimo družbo, ki spoštuje

Napuh pa je občutek pretiranega ponosa ali samozadovoljstva, ki pogosto temelji na pretirani oceni lastnih sposobnosti, dosežkov ali pomembnosti, lahko tudi navidezne.

Čustvena inteligenca in človekova sreča

Sreča ljudi, ki so sposobni brez nestrpnosti ohranjati notranji mir in dobre odnose z ljudmi dobre volje, je kompleksna. Če imajo ljudje visoko stopnjo čustvene inteligence, nam to omogoča, da se zavedamo svojih občutkov in občutkov drugih ter se z njimi ustrezno spoprijemamo. Kot takšni imamo tudi visoko stopnjo samozavedanja, kar nam omogoča, da se zavedamo svojih močnih ali šibkih točk, kar nam omogoča, da lahko delamo na njihovem izboljšanju.

Sposobnost notranjega miru je ključnega pomena, saj omogoča, da ljudje ohranjaj(m)o ravnovesje in stabilnost v različnih situacijah, tudi v stresnih ali konfliktnih. Ti ljudje se zavedajo, da materialne dobrine ali zunanji uspehi ne zagotavljajo trajne sreče, zato se osredotočajo na notranje vrednote in odnose.

Dobri odnosi z ljudmi dobre volje so ključni za ohranjanje sreče, saj nam omogočajo občutke povezanosti, podpore in razumevanja. Ljudje, ki so sposobni ohranjati dobre odnose, so pogosto tudi bolj dovzetni za sodelovanje, svoj pogled na svet gradijo na podlagi empatije in so tolerantni do drugih. To jim omogoča, da lahko gradijo trdne medsebojne vezi, ki povečujejo občutek zadovoljstva in smisla v njihovem življenju. Zato je sreča teh ljudi pogosto globlja in trajnejša, saj temelji na notranjem miru, dobrih medsebojnih odnosih in osebnih vrednotah, ne pa na zunanjih dosežkih ali materialnih dobrinah, še zlasti, če so pridobljene s pohlèpom in nadgrajene z napuhom.

Čustvena inteligenca (EQ) je sposobnost prepoznavanja, razumevanja in upravljanja lastnih čustev ter empirično razumevanje čustev drugih. Ima zelo pomemben pomen za srečo posameznika in za kakovost medsebojnih odnosov na več ravneh: v prvi vrsti gre za srečo posameznika, ljudje z visoko čustveno inteligenco so bolj osredotočeni na svoje občutke, razumejo, kaj jih motivira in se zavedajo svojih močnih ali šibkih točk. Kar jim omogoča boljše obvladovanje stresa, lažje obvladujejo svoja čustvena nihanja in se bistveno boljše prilagajajo življenjskim situacijam. Bolj kot so sposobni razumeti in upravljati svoja čustva, bolj so lahko srečni in z  zadovoljstvom izpolnjeni v svojem življenju.

Čustvena inteligenca  

Visoka čustvena inteligenca je ključna za gradnjo trdnih medsebojnih odnosov. Ljudje z visokim količnikom IQ oziroma so bolj inteliktivni, so bolj empatični, sposobni so razumeti in sočustvovati z občutki drugih, kar vodi v boljše komunikacijske veščine, večjo sposobnost reševanja konfliktov in večjo toleranco do različnih mnenj in pogledov. Skratka, čustveno inteligentni ljudje so boljši pri sodelovanju in ustvarjanju pozitivnih medsebojnih odnosov.

Čustvena inteligenca je pomembna tudi za uspeh v poklicnem življenju. Zmožnost razumevanja in upravljanju oziroma obvladovanju čustev je ključna pri vodenju, sodelovanju v ekipah, reševanju problemov in pogajanjih. Poleg tega visoka čustvena inteligenca pripomore k večji motivaciji, samozavesti in samoobvladovanju, kar prinaša večjo produktivnost in uspehe tudi na delovnih mestih.

Čustvena inteligenca je temeljni gradnik sreče in uspeha tako na osebni kot tudi na poklicni ravni. Zavedanje lastnih čustev, stanje empatije do drugih in sposobnost učinkovitega upravljanja in obvladovanja čustev so ključne veščine, ki lahko pripomorejo k bolj izpopolnjenemu in zadovoljnemu življenju.

Rešitev za vse 

Rešitev za vse je demokratična Platforma sodelovanja, ki združuje ljudi s skupno željo po boljšem jutri, lahko pomembno vpliva na razvoj in krepitev čustvene inteligence, saj omogoča interakcijo, ki spodbuja empatijo, samozavedanje, obvladovanje čustev in učinkovito komunikacijo. Ključni načini, kako takšna platforma prispeva k višji čustvenosti so:

-          Spodbujanje empatije in razumevanja drugih perspektiv: Ko ljudje sodelujej(m)o na platformi za skupno dobro, s(m)o pogosto soočeni z različnimi pogledi, potrebami in izzivi drugih. To jih spodbuja, da se postavijo v čevlje drugih, kar krepi empatijo – ključno komponento čustvene inteligence. 

-          Samozavedanje skozi povratne informacije: Platforme, kjer ljudje sodeluje(m)o, pogosto uporabljaj(m)o strukturirano povratno informacijo. Proces posamezniku pomaga bolje razumeti svoje vedenje, čustva in vpliv na druge, kar je bistveno za razvoj

-          Obvladovanje čustev in konfliktov: Sodelovanje pogosto prinese trenutke stresa ali nesoglasij. Reševanje teh situacij na platformi zahteva nadzor nad čustvi in ​​konstruktivno reševanje konfliktov, kar spodbuja rast čustvene stabilnosti.

-          Spodbujanje pozitivnih odnosov: Delo v skupnosti gradi občutek povezanosti in pripadnosti, kar izboljšuje sposobnost gradnje in vzdrževanja pozitivnih odnosov – še ena ključna komponenta čustvene inteligence.

-           Učenje skozi skupno dobro: Platforma sodelovanja omogoča izmenjavo znanj in izkušenj, kar posamezniki učijo, kako se naučiti iz različnih situacij in ljudi. To spodbujanje fleksibilnosti v razmišljanju ter krepi zavest o svojih in tujih čustvih.

-          Izboljšanje komunikacijskih veščin: Učinkovita komunikacija je osnova uspešnega sodelovanja. Platforme, ki potrebujejo dialog, razprave in timsko delo, spodbujajo razvoj veščin aktivnega poslušanja, jasnega izražanja in prilagajanja sporočil različnih občin

-          Gradnja sreče in občutka uspeha: Čustvena inteligenca, razvita prek sodelovanja, neposredno prispeva k večjemu življenjskemu zadovoljstvu in občutku izpolnjenosti. Ko ljudje skupaj dosegaj(m)o cilje za skupno dobro, čutij(m)o večjo povezanost in notranjo srečo, kar povečujejo njihovo motivacijo za prihodnje dosežke.

Torej, sodelujmo in naš svet bo srečnejši.

                                                                                            Besedilo in fotografije
                                                                                                      Bojan Avbar

[1] Po SSKJ Fran Ramovž je pohlèp strastna želja prisvajati si dobrine: njegov pohlèp je nepotešljiv, pohlèp po dobičku, slavi, zemlji…Pohlèp se  izraža v pridobivanju, ki je cilj, ne pa sredstvo za preživetje ali udobnejše življenje.