Kaj so se dogovorili na vrhu?
Britanski premier Keir Starmer je po srečanju naznanil, da so se voditelji dogovorili za štiri pomembne korake:
- da je treba Ukrajini, dokler traja vojna, še naprej zagotavljati vojaško pomoč in da je treba okrepiti ekonomski pritisk na Rusijo;
- da mora kakršen koli trajni mir Ukrajini zagotoviti suverenost in varnost ter da mora Ukrajina sodelovati v kakršnih koli mirovnih pogovorih;
- da si bodo evropski voditelji v primeru mirovnega sporazuma prizadevali za odvračanje kakršne koli prihodnje ruske invazije na Ukrajino;
- da bo vzpostavljena »koalicija voljnih« za obrambo Ukrajine in zagotovitev miru v državi.
Starmer je dejal še, da mora Evropa opraviti »najtežje delo« in da bodo zdaj tisti, ki so na to pripravljeni, pospešeno nadaljevali z načrti. Znova je potrdil, da je Združeno kraljestvo zavezano to podkrepiti »s čevlji na tleh in letali v zraku,« torej z napotitvijo britanskih vojakov v Ukrajino, kjer bi v primeru končanja vojne prevzeli vlogo mirovnih sil. Dodal je, da to terja tudi podporo ZDA: »Naj bom jasen, s Trumpom se strinjamo, da je nujno potreben trajen mir. Zdaj ga moramo zagotoviti skupaj.«
»Danes smo na križišču zgodovine,« je še poudaril in dodal, da se bodo z voditelji kmalu spet srečali.
Na vprašanje, ali bi lahko »koalicija voljnih« vključevala tudi druge neevropske države, kot je Kanada, ki je bila prav tako prisotna na današnjih pogovorih, je odgovoril pritrdilno. Kanada je po njegovih besedah »zanesljiv zaveznik« in že ves čas sodeluje na številnih področjih, med drugim pri usposabljanju ukrajinskih vojakov.
18.30 - 1,9 milijarde evrov za rakete
Britanski premier Keir Starmer je v izjavi za javnost po srečanju naznanil, da bo Združeno kraljestvo Ukrajini dalo na voljo 1,6 milijarde funtov (1,9 milijarde evrov) za nakup več kot pet tisoč raket za protizračno obrambo. Po besedah Starmerja bodo te izdelane v Belfastu, tako bodo ustvarili tudi delovna mesta v britanskem obrambnem sektorju.
18.20 - Mark Rutte: več držav naznanilo povečanje izdatkov za obrambo
»Danes sem za mizo slišal nove zaveze, ne bom vam jih razkrival, ker bi morali to storiti sami, a to so bile zelo dobre novice, da bo več evropskih držav povečalo izdatke za obrambo,« je po srečanju dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Poudaril je, da mirovnega sporazuma še ni, a se »moramo pripraviti na ta trenutek in zagotoviti, da bodo evropske države pripravljene pomagati pri varnostnih zagotovilih.« Zavezniki si po njegovih besedah želijo »zagotoviti, da Putin nikoli več ne bo poskušal napasti Ukrajine.« Potrdil je, da to »pomeni, da bodo v Ukrajini aktivni Evropejci,« da se zagotovi trajen mir.
18.10 - Ursula von der Leyen: Evropa se mora nujno oborožiti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je med prvimi zapustila današnje srečanje, je dejala, da so imeli »dober in odkrit pogovor.« Dejala je, da Ukrajina potrebuje »celovita varnostna zagotovila,« ki bodo okrepila tako njen gospodarski kot vojaški položaj. Dejala je, da se mora Evropa »nujno ponovno oborožiti« in da bo Komisija v zvezi s tem na vrh Evropskega sveta 6. marca predlagala načrt. Po besedah von der Leyen trenutne geostrateške razmere, v katerih živimo, terjajo, da se »pripravimo na najhujše in okrepimo svojo obrambo.«
Zakaj so tako pomembna varnostna zagotovila? Po besedah von der Leyen je treba Ukrajino spremeniti v »jeklenega ježevca,« ki bo za potencialne zavojevalce, kot je Rusija, »neprebavljiv.«
Na vprašanje, ali ima kakšno sporočilo za ZDA, je odgovorila: »pripravljeni smo, skupaj z vami, braniti demokracijo in načelo vladavine prava, da ne moreš napasti in ustrahovati soseda ali s silo spreminjati meja.«
17.40 - Neformalni vrh se je končal
Voditelji, ki so se udeležili današnjega neformalnega vrha v Londonu, so malo po 17.30 uri začeli drug za drugim zapuščati urad britanske vlade. Pogovori so trajali približno dve uri. Predvidoma ob 18. uri bo izjavo za javnost podal britanski premier Keir Starmer. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega danes čaka še obisk pri britanskem kralju Karlu II.
17.30 - V ZDA nakazali podporo zamenjavi Zelenskega
Na drugi strani luže se je danes glede Ukrajine oglasil ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz. Nakazal je, da ZDA podpirajo zamenjavo ukrajinskega predsednika. »Potrebujemo voditelja, ki bo lahko deloval z nami in pozneje z Rusijo za končanje te vojne,« je dejal za CNN. Dodal je, da če bo »postalo jasno, da se bodisi osebne bodisi politične namere predsednika Zelenskega oddaljujejo od končanja vojne v tej državi, potem imamo po mojem mnenju velik problem.« Waltz je poudaril, da mora Zelenski »javno in osebno« jasno izraziti, da je »pripravljen na mir.« Vojna se po njegovih besedah »mora končati« in zato se bo morala Ukrajina odreči ozemlju, Rusija pa bo morala popustiti pri varnostnih zagotovilih. »Vse strani bodo morale sesti za mizo.«
Slovenija
Veliko pustno rajanje v Cityparku s Fehtarji – zabava, glasba in sladke nagrade
16.55 - Tri ključne stvari
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je še pred srečanjem na družbenem omrežju izpostavil tri ključne stvari, za katere morajo poskrbeti evropske države. In sicer bodo morali »vsi v Evropi« Ukrajini nameniti več pomoči. Poudaril je še, da si »vsi želimo mirovnega sporazuma, a mora ta trajati,« ter dodal, da bo morala Evropa za okrepitev zveze Nato »povečati izdatke za obrambo.«
16.20 - Mir, ki bo koristil vsem
»V pogovorih v zadnjih dnevih smo se dogovorili, da bo skupina skupaj z Ukrajino pripravila načrt za končanje bojevanja in nato o načrtu govorila z ZDA,« je na srečanju potrdil britanski premier Keir Starmer. Dodal je, da tudi ko »Rusija govori o miru, nadaljuje z neusmiljeno agresijo.« Po besedah Starmerja imajo to voditelji danes na mizi, zato se morajo dogovoriti o nadaljnjih korakih, da se zagotovi mir, ki bo koristil vsem.
15.45 - Zgodovinski trenutek
Britanski premier Starmer je po tem, ko so udeleženci sedli za mize, poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za varnost v Evropi, ki se zgodi samo enkrat v generaciji. Dodal je, da je dober dogovor o miru v Ukrajini ključen za varnost narodov po vsej Evropi.
15.30 - Voditelji za skupno mizo
Malo pred 14. uro je v urad britanske vlade v Londonu prispel francoski predsednik Emmanuel Macron. Sledili so nekateri drugi evropski voditelji, kot sta danska premierka Mette Frederiksen in nemški kancler Olaf Scholz. Prispel je tudi kanadski premier Justin Trudeau. Malo pred 15. uro je britanski premier Keir Starmer sprejel tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Prispeli so še nizozemski premier Dick Schoof, finski predsednik Alexander Stubb in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po poročanju britanske BBC so se v uradu do 15. ure zbrali že vsi udeleženci, vključno s predsednikom Evropskega sveta Antonijem Costo in italijansko premierko Giorgio Meloni, ki se je danes dopoldne v uradu britanskega premierja že sestala s Starmerjem.
Britanska vlada je že ponoči potrdila, da se bodo današnjega neformalnega srečanja evropskih voditeljev v Londonu udeležili voditelji Ukrajine, Francije, Nemčije, Danske, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Španije, Finske, Švedske, Češke in Romunije. Udeležbo naj bi potrdili tudi premier Kanade, turški zunanji minister, predsednica Evropske komisije in Evropskega sveta ter generalni sekretar zveze Nato. Srečanje je bilo sprva namenjeno izključno evropskim voditeljem, a se je po potrditvi prihoda kanadskega premierja Trudeauja prelevilo v neformalni mednarodni vrh.
Napotitev mirovnikov
Britanski premier Keir Starmer je namreč že danes dopoldne naznanil, da bosta skupaj z Macronom pripravila načrt za konec ukrajinske vojne, ki ga bodo nato predstavili ZDA. Pripravi načrta bi se lahko pridružila še kakšna država. Dejal je še, da so pogovori med Londonom in Parizom o potencialni napotitvi mirovnih sil v Ukrajino v »napredni« fazi. Po besedah Starmerja nameravata Združeno kraljestvo in Francija delovati kot mediatorja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, med katerima je pred nekaj dnevi dokončno počilo.
Kot je pojasnil Starmer, bi Francija in Združeno kraljestvo oblikovala »koalicijo voljnih,« torej držav, ki bi bile Ukrajini pripravljene ponuditi varnostna zagotovila v primeru sklenitve premierja med Ukrajino in Rusijo. Obe državi naj bi načrt za napotitev mirovnih sil pripravljali že nekaj tednov, a naj bi se pogovori nekoliko ustavili zaradi nejasnosti, kakšno vlogo bi bila pri tem pripravljena odigrati Trumpova administracija. Starmer je danes priznal, da iz Washingtona niso prejeli zagotovil, da bi bila napotitev evropskih mirovnih sil pripravljena podpreti Trumpova administracija, kar pa je po njegovem mnenju nujno. Po poročanju časnika Politico, ki se opira na navedbe neimenovanega vira iz Elizejske palače, je Macron v zadnjih 48 urah govoril tako s Trumpom kot Zelenskim, Starmerjem in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Poziv k neodvisni varnostni politiki
Po eksplozivnem petkovem srečanju Trumpa in Zelenskega v Ovalni pisarni se je oglasil tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Poudaril je, da dogodek terja čim hitrejše sprejetje ukrepov za oblikovanje evropske varnostne politike, ki bo neodvisna od ZDA. »Vsak, ki spremlja Washington, mora razumeti, da je Evropa sama in da se moramo zdaj samostojno oborožiti,« je danes naznanil za nemško medijsko skupino Funke. »Prav tako moramo storiti prve korake k evropski vojski. Preveč časa smo že zapravili.« Weber je evropske politike pozval, naj na prihodnjem vrhu EU sprejmejo odločne zaveze. Obenem je pozval h krepitvi evropske obrambne industrije, saj da je Evropa preveč odvisna od ameriškega orožja. »Če ZDA niso več zanesljiv partner, zakaj od njih še vedno kupujemo orožje?« se je vprašal.
