Napovedi Washingtona o popolnem umiku ameriških enot iz Evrope so po sestanku zunanjih ministrov Rusije in ZDA v Savdski Arabiji podžgale ugibanja, kaj to pomeni za misijo Kfor na Kosovu, v okviru katere deluje tudi 106 slovenskih vojakov.
Po informacijah nemškega Bilda zahodni varnostni organi in politiki ocenjujejo, da bi pogovori v Rijadu lahko vodili do konca prisotnosti ameriških sil v velikem delu Evrope, med drugim tudi na Kosovu. Na umik Američanov naj bi se po informacijah časopisa pripravljala tudi Italija, ki ima po številu vojakov največji kontingent v Kforju.
Če po nekem ključu pride celo do umika Italijanov, se bo moral umakniti tudi slovenski kontingent, ki gostuje v t. i. italijanski vasi, je za Svet24 ocenil nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj.
Italijanski kontingent trenutno šteje 1258 vojakov. Po velikosti drugi največji je ameriški s 602 vojakoma, na tretjem mestu je madžarski s 365 vojaki, na četrtem pa turški s 325 pripadniki.
Misija Kfor je nevralgična varnostna točka Zahodnega Balkana
"To za varnost Zahodnega Balkana ne pomeni nič dobrega. Imamo zamrznjen konflikt med Kosovom in Srbijo. Menim, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić na to priložnost čakal 23 let," je navedel Grošelj.
Misija Kfor je ob mednarodni vojaški prisotnosti v Bosni in Hercegovini "nevralgična varnostna točka na Zahodnem Balkanu," je za Svet24 povedal obramboslovec Iztok Prezelj. Kakršnokoli zmanjšanje obsega misije bi imelo negativne učinke na varnost severnega dela Severne Makedonije, juga Srbije in Bosne in Hercegovine.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Prezelj sicer ne vidi veliko možnosti, da bi Beograd bil pripravljen plačati politično ceno za stopnjevanje napetosti na Kosovu, a bi dinamika ameriškega umika iz regije lahko nakazovala povečane namere Moskve. "V vojaškem smislu ima Rusija na območju Evrope spoštovanje samo do ameriških vojaških sil," je poudaril.
Po njegovih besedah bi bil nenaden umik na kratek rok zelo problematičen, saj napotitev čete 500 vojakov terja več mesecev priprav. Na dolgi rok bi izpraznjen položaj ameriškega verjetno lahko prevzeli Turki, a si Prezelj težko predstavlja, da bi Kfor lahko nadaljeval svojo misijo brez simbolične prisotnosti ameriških vojakov.
Večja vloga Turčije zelo verjetna
Večja vloga Turčije po Grošljevi oceni ni le možna, temveč tudi zelo verjetna. "To bi povsem spremenilo dinamiko na Zahodnem Balkanu in širše, saj bi Turčija dobila v bistvu vodilno vlogo," opozarja. Strateški vpliv Ankare sega od Azerbajdžana do Balkana in vse do Iraka ter Sirije. "To bi bila zelo globoka in obsežna geopolitična sprememba, ki v manjšem obsegu pravzaprav vrača osmanski imperij," je jasen.
To je budnica za Bruselj – časi mirovnih dividend so mimo, EU pa mora ob mehki gospodarski moči razviti tudi trdo vojaško moč, meni Grošelj. S tem bo odvračala avanture katerega izmed močnejših in pomembnejših akterjev v evropski okolici.
Washington nejasen glede prihodnosti svojega kontingenta
Zveza Nato je za lokalne medije potrdila svojo zavezanost misiji. ZDA ostajajo zavezane zvezi Nato in Kfor, vključno z njeno prisotnostjo v Evropi, so sporočili.
Po poročanju Turkiye Today pa Pentagon ni še niti potrdil, niti zavrnil poročanja Bild.
Golob: Obrambni izdatki se bodo izrazito povišali
Predsednik vlade Robert Golob je v četrtek prvič namignil, da razmišlja o dvigu obrambnih izdatkov, saj da se bodo ti izrazito povišali v EU in v nevtralnih državah. V preteklosti je slovenska vlada vztrajala pri postopnem višanju obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030.
"Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba," je glede vojaških investicij za Odmeve na TV Slovenija dejal Golob.
