BOBO

V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.000 kopalnih voda v 27 državah članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo več kot 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov uradno določenih kopalnih voda pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti.

V petih državah - Bolgariji, Grčiji, Avstriji ter na Hrvaškem in Cipru - je bilo 95 odstotkov in več kopalnih voda odlične kakovosti.

Kot opozarja EEA, je bila kakovost obalnih kopalnih voda lani na splošno boljša od kakovosti celinskih kopalnih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 78 celinskih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti približno 89 odstotkov obalnih kopalnih voda.

"V Sloveniji je ta delež 100 odstotkov, kar je nad evropskim povprečjem in nas kot že vrsto let uvršča v sam vrh med evropskimi državami," so glede ugotovitev poročila med drugim izpostavili v Agenciji RS za okolje (Arso).

Po njihovih navedbah je bila Slovenija med tistimi državami, v katerih so vse kopalne vode v letu 2024 dosegale ustrezno kakovost vode oziroma so bile vse odlične ali dobre kakovosti. "V Sloveniji so vse kopalne vode pod rednim nadzorom. Analiziramo jih pogosteje od zahtev direktive in vse so ustrezne kakovosti," so zagotovili.

Dobre kakovosti so kopalne vode na Nadiži, nekatere na Kolpi in Soči ter na Krki. V razred odlično pa so uvrščene vse kopalne vode na morju, na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju, dve kopalni vodi na Soči ter polovica mest na Kolpi. "Ustrezno mikrobiološko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju in na celini so potrdile tudi prve letošnje analize," so dodali na agenciji za okolje.

Slovenija znova med najboljšimi, a izzivi ostajajo predvsem na celinskih vodah

V primerjavi z ostalimi državami pa je Slovenija po mikrobioloških kazalcih kakovosti uvrščena na sredino. Med razlogi za to na Arsu izpostavljajo visok, 55-odstotni delež celinskih kopalnih voda, katerih kakovost je odvisna od meteoroloških in hidroloških razmer. "Kot vrsto let do sedaj Slovenijo prekašajo države z večjim deležem kopalnih voda na morju, kot so denimo Hrvaška, Ciper, Malta, Grčija, Italija in Španija, v katerih je kakovost vode zaradi večje samočistilne sposobnosti navadno odlična," so pojasnili.

Po navedbah EEA se je kakovost kopalnih voda predvsem zaradi zakonodaje EU v zadnjih desetletjih znatno izboljšala. "Skupni učinek sistematičnega bakteriološkega spremljanja voda v skladu z direktivo EU o kopalnih vodah in velikih naložb v komunalne čistilne naprave je privedel do drastičnega zmanjšanja patogenov. Zahvaljujoč nenehnim prizadevanjem je kopanje zdaj mogoče tudi na številnih urbanih območjih," ocenjuje agencija.

Čeprav je večina evropskih kopalnih voda z mikrobiološkega vidika v odličnem stanju, pa po opozorilih EEA nevarnost predstavlja kemično onesnaženja površinskih in podzemnih voda, stanje na tem področju pa dodatno poslabšujejo tudi podnebne spremembe. V luči tega je agencija pozvala k izboljšanju odpornosti voda, kar je po njenih navedbah ključnega pomena tako za ljudi kot okolje.

Med izzivi glede kopalnih voda je spomnila tudi na prisotnost strupenih cianobakterij, ki niso del spremljanja, predpisanega v okviru pravil EU o kopalnih vodah, a pogosto vodijo do omejitev glede kopanja.