Vučić je dejal, da bo Srbija z jutrišnjim dnem porabila zaloge plina in dodal, da upa, da bo dobava plina obnovljena v mesecu ali dveh. Srbija, ki letno porabi več kot 3 milijarde kubičnih metrov plina, je leta 2023 z Azerbajdžanom podpisala pogodbo o nakupu 400 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina letno od leta 2024.
Pretok plina iz Azerbajdžana v Srbijo pa je sedaj prekinjen in ni znano, kako dolgo bo takšno stanje trajalo. "Od Azerbajdžana smo prejeli informacijo, da zaradi višje sile, težav, ki jih imajo, od danes dalje ne moremo več računati na 1,7 milijona kubičnih metrov plina, ki je vsak dan prihajal v našo državo," je novinarjem dejal Vučić.
Preostanek plina v Srbijo prihaja iz Rusije, a so ZDA včeraj uvedle sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju. NIS je namreč v večinski lasti ruskih družb Gazprom Neft in Gazprom, ki imata skupaj 56-odstotni delež v podjetju, medtem ko je 29,87-odstotni lastnik država Srbija, preostalo pa je v rokah državljanov, zaposlenih in bivših zaposlenih ter drugih. Sankcije so del širšega geopolitičnega pritiska na Rusijo in so usmerjene proti ključnim virom, s katerimi Rusija financira svojo vojno proti Ukrajini.
Vučić je posvaril, da bi sankcije lahko pomenile hud udarec za Srbijo, ki bo zdaj, po ustavitvi plina iz Azerbajdžana, popolnoma odvisna od ruskega plina. Natančne podrobnosti sankcij še niso znane, vendar se pričakuje, da bodo vplivale na poslovanje NIS, ki je edini dobavitelj plina v Srbijo in večinski lastnik obeh plinovodov, po katerih se ruski plin prenaša v Srbijo, kar bi lahko povzročilo Srbiji težave pri oskrbi z energenti.
Do izpada plina je prišlo zaradi tehničnih razlogov. Azerbajdžanska podružnica BP je včeraj objavila, da je začasno ustavila delovanje na platformi Shah Deniz Alfa (SDA), potem ko je odkrila tehnično težavo s podmorskim izvoznim cevovodom za plinski kondenzat. Plinsko polje Shah Deniz je največje polje zemeljskega plina v Azerbajdžanu. Nahaja se v južnem Kaspijskem morju, ob obali Azerbajdžana, približno 70 kilometrov jugovzhodno od Bakuja, na globini 600 metrov. Polje obsega približno 860 kvadratnih kilometrov, rezervoar pa se razteza na več kot 140 kvadratnih kilometrih in je po velikosti in obliki podoben otoku Manhattan.
Med drugimi je tudi Bolgarija v začetku tedna sporočila, da jim je Azerbajdžan zaradi nedoločenih tehničnih razlogov začasno prekinil dotok plina.
