Pot k neodvisnosti

Grenlandija iz danskega primeža, a ne v roke ZDA?

S.R.
3. 1. 2025, 14.23
Posodobljeno: 3. 1. 2025, 14.23
Deli članek:

V času, ko ameriške roke po Grenlandiji steguje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, je za dodatno razburjenje na Danskem poskrbel grenlandski premier Mute Egede.

Profimedia
Pristaniški kraj Sissimut na jugozahodni obali Grenlandije.

Donald Trump, ki bo kmalu nastopil svoj drugi mandat na čelu ZDA, je že večkrat izrazil željo, da bi Grenlandija pristala pod ameriškim nadzorom. Namero, da ZDA kupijo Grenlandijo, je izrazil že leta 2019 v svojem prvem mandatu, nazadnje pa je z dolarji znova pomahal pred nekaj tedni. Gre seveda za avtonomno dansko ozemlje. Predsednik grenlandske vlade Mute Egede je takrat v odzivu to možnost odločni zavrnil ter poudaril, da otok nikoli ni bil in ne bo na prodaj.

Je pa Egede nekaj olja na žerjavico prilil med svojim novoletnim nagovorom, ko je dejal, da se bo zavzel za neodvisnost Grenlandije in okrepitev sodelovanja z drugimi državami. »Zadnji čas je, da sami storimo korak in oblikujemo svojo prihodnost, tudi z vidika, s kom bomo tesneje sodelovali in kdo bodo naši trgovinski partnerji.« Gibanje za grenlandsko neodvisnost je v zadnjih letih, zlasti po nekaterih razkritjih o spornih potezah, ki so si jih na tem največjem otoku na svetu v 20. stoletju privoščile danske oblasti, postalo nekoliko glasnejše in zdaj beleži precej več podpore kot še pred nekaj desetletji. Grenlandija je bila do leta 1953 danska kolonija, a je nato postala del Kraljevine Danske, leta 1978 pa si je izborila tudi pravico do samouprave. Grenlandske oblasti imajo od leta 2009 tudi pravico, da lahko na podlagi referenduma razglasijo neodvisnost.

PAPIR_shutterstock_1418237465

Izpostavljeno

Trajnost v papirni industriji

Profimedia
Predsednik grenlandske vlade Mute Bourup Egede.

Egede je v nagovoru poudaril, da v sodelovanju z Dansko »niso uspeli doseči popolne enakopravnosti.« »Kot druge države po svetu si moramo prizadevati za odstranitev ovir pri sodelovanju, ki jih lahko označimo za okove kolonializma, in se premakniti naprej.« Poudaril je še, da bodo o tem odločali Grenlandci, ob tem pa ni navedel morebitnega datuma, kdaj bi lahko referendum izvedli. Na Grenlandiji sicer prebiva približno 57.000 ljudi, glede na ankete pa večina neodvisnost podpira, a obstaja precejšen razkol pri vprašanjih, kdaj bi bilo treba storiti ta korak in kakšne bi bile morebitne posledice na njihov življenjski standard. Egede v svojem nagovoru Trumpa in njegove nespodobne ponudbe ni omenjal.