Iz Nacionalne mreže za zaščito človekovih pravic (RNNDH) so sporočili, da so člani tolpe pod vodstvom Monel Felixa, bolj znanega pod imenom Mikano, v haitijski prestolnici Port-au-Prince prejšnji konec tedna zverinsko napadli in pobili najmanj 110, večinoma starejših ljudi. Vzrok za nasilni pohod bi naj bila skrivnostna bolezen Mikanovega sina, za katero je kasneje tudi umrl. Mikano se je predtem posvetoval z lokalnim vudu duhovnikom, ki je za fantkovo bolezen okrivil starejše domačine, ki se ukvarjajo s "čarovništvom".
Po zbranih poročilih so člani Mikanove tolpe z domov na območju Wharf Jérémie, za katerega je znano, da ga nadzoruje ravno Mikano, nasilno odpeljali številne prebivalce, starejše od 60 let, jih zvezali in nato ustrelili ali do smrti zabodli z noži in mačetami. Nekateri prebivalci so poročali, da so na ulicah videli tudi sežgana in pohabljena trupla.
Pri RNDDH so ocenili, da je bilo najprej v petek ubitih 60 ljudi, medtem ko jih je bilo še 50 odpeljanih in umorjenih v soboto, potem ko je za boleznijo umrl sin vodje tolpe. Medtem ko je RNDDH dejal, da so bile vse žrtve starejše od 60 let, je druga skupina za pravice dejala, da je bilo ubitih tudi nekaj mlajših ljudi, ki so poskušali zaščititi starejše.
Medtem ko podrobnosti o pokolu še vedno prihajajo na dan, je generalni sekretar ZN za človekove pravice Volker Türk v ponedeljek ocenil, da je v nasilju, ki ga je orkestriral vodja tolpe, konec tedna umrlo 184 ljudi. Če bi bilo število žrtev, ki ga je navedel za umore ta konec tedna, potrjeno, bi šlo za najsmrtonosnejši incident v tem letu.
Slovenija
Nasveti za najpopolneje okrašeno božično drevesce
Val nasilja, ki mu ni videti konca
Haiti je od atentata leta 2021 na takratnega predsednika Jovenela Moïseja doživel velik porast nasilja oboroženih skupin. Združeni narodi so sporočili, da je število ljudi, ki so jih samo letos ubili v spiralnem nasilju tolp, že preseglo število 5000. Po besedah Romaina Le Cour Grandmaisona, strokovnjaka za Haiti pri Globalni pobudi proti mednarodnemu kriminalu (GI-TOC), gre za majhno območje, v katerega varnostne sile težko prodrejo. V primeru tokratnega masakra na območju Wharf Jérémie, je Mikanova tolpa prebivalcem preprečila, da bi zapustili območje, zato so se novice o ubijanju širile počasi. Mikanova tolpa je sicer del zavezništva tolp Viv Ansanm, ki nadzoruje velik del haitijske prestolnice.
Podatki, ki jih je zbral GI-TOC, kažejo, da se je med majem in septembrom letos zmanjšala stopnja umorov, potem ko so rivalske tolpe dosegle začasno premirje, a to ni trajalo dolgo, saj so poskusi tolp, da razširijo svoje ozemlje onkraj svojih utrdb v prestolnici v zadnjih dveh mesecih pripeljali še do posebno krvavih incidentov, pri čemer so vse pogosteje tarče tudi navadni prebivalci in ne samo člani konkurenčnih tolp.
Glede na to, da tolpe obvladujejo približno 85 odstotkov Port-au-Princea in tudi čedalje več podeželja, je bilo na stotine tisoče Haitijcev prisiljenih zapustiti svoje domove. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je več kot 700.000 ljudi, od tega polovica otrok, notranje razseljenih po vsej državi. Člani tolp pogosto izvajajo tudi spolno zlorabo, vključno s skupinskim posilstvom, da sejejo grozo med lokalnim prebivalstvom. V poročilu, objavljenem pred dvema tednoma, je raziskovalka Human Rights Watch Nathalye Cotrino zapisala, da je "pravna država na Haitiju tako porušena, da člani kriminalnih združb posilijo dekleta in ženske, ne da bi se bali kakršnih koli posledic".
Jalovi poskusi
Poskusi večnacionalne varnostne podporne misije pod vodstvom Kenije, da bi zadušila nasilje, so bili doslej neuspešni. Mednarodne policijske sile so junija sicer prispele na Haiti, da bi okrepile vrste domače policije, vendar nimajo dovolj sredstev in potrebne opreme za boj proti do zob oboroženim tolpam. Medtem se zdi, da je prehodni predsedniški svet (TPC) - organ, ustanovljen za organizacijo volitev in ponovno vzpostavitev demokratičnega reda - v nemiru. TPC je prejšnji mesec zamenjal začasnega premierja in zdi se, da ni naredil veliko napredka pri organizaciji volitev.
