Yoon Suk-yeol je namreč včeraj narod in svet osupnil s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost. Yoonova razglasitev vojnega stanja - prvič po več kot štirih desetletjih - je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.
Vojski je nato kljubovalo 190 od 300 poslancev, ki so izsilili vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Yoonu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.
Pozivi k odstopu
Za predsednika države njegovo ukrepanje očitno ne bo ostalo brez posledic. Njegovi najtesnejši sodelavci so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu sedaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki predsedniški položaj zaseda od leta 2022.
Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka (DP), katere poslanci so v prizadevanjih za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali z varnostnimi silami. Napovedujejo celo, da bodo Yoona, njegovega obrambnega in notranjega ministra ter vpletene predstavnike vojske in policije obtožili vstaje.
Danes je DP skupaj s petimi manjšimi opozicijskimi strankami v parlament vložila predlog za odstavitev predsednika. Na dnevni red seje naj bi ga uvrstili v četrtek, odločanje pa bi lahko sledilo v petek ali soboto. Pod predlog se je podpisalo 191 poslancev, za uspeh predloga so potrebni glasovi dveh tretjin poslancev v 300-članskem parlamentu. Končno odločitev nato sprejme ustavno sodišče.
Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Yoon ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji.
Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Yoonove lastne Stranke moči ljudstva (PPP), katere poslanci so pripomogli k odpravi vojnega stanja in sedaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.
Yoon je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente". Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se pa je nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.
