Banano je na newyorški dražbi za 6,2 milijona ameriških dolarjev (5,9 milijona evrov) kupil vlagatelj v kriptovalute kitajskega rodu Justin Sun. Kot je takrat dejal v izjavi za javnost, banana ni zgolj umetniško delo, ampak tudi kulturni fenomen, ki povezuje svetova umetnosti in memov ter skupnost kriptovalut. Sun je pozneje naznanil, da bo pomen večmilijonske banane tako v umetnostni zgodovini kot v popularni kulturi počastil tako, da jo bo pojedel. To je tudi storil.
V enega od petičnih hotelov v Hongkonga je povabil novinarje, ki jim je za darilo vsem izročil košček izolirnega traku in banano. Nato je vpričo njih in še nekaj vplivnežev svojo banano, najdražjo na svetu, olupil in pojedel. »Precej boljšega okusa je kot druge banane,« je naznanil. Nato je delo italijanskega umetnika Cattelana označil za »ikonično« ter znova potegnil vzporednice med konceptualno umetnostjo in kriptovalutami. »V nasprotju z nečim fizičnim večina njenih predmetov in idej obstaja kot intelektualna lastnina ali na internetu,« je dejal.
