Medijska preiskava je namreč pokazala, da sta posestvi Karla III. in princa Williama ustvarjali velike dobičke od oddaje v profitni najem javnim ustanovam, hkrati pa prejemali velikodušne davčne olajšave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Preiskava britanske televizijske mreže Channel 4 in časnika Sunday Times je pokazala, da sta posestvi Karla III. in prestolonaslednika princa Williama prinesli velike dobičke od posameznih najemnikov. Med njimi so tudi dobrodelne organizacije, oborožene sile in javno financirane šole. Stoletja stari posestvi, vojvodstvi Lancaster in Cornwall, sta po ugotovitvah preiskave zaslužili milijone evrov tudi z donosnimi posli z javno Nacionalno zdravstveno službo (NHS) in ministrstvi, ki imajo omejena sredstva. Gre za posestvi, pod kateri spada več zemljišč in nepremičnin po vsej Angliji in Walesu ter sta v skrbništvu kralja in njegovega starejšega sina. V Združenem kraljestvu sta oproščeni plačila davka na kapitalski dobiček.
Kraljeva družina trdi, da z dobičkom iz vojvodstev financira svoje javne dobrodelne in zasebne dejavnosti. Nekateri kritiki po drugi strani menijo, da bi moral biti ves denar, ki ga prinašata posesti, javno premoženje. Vojvodstva, ki so v lasti monarhije od srednjega veka, niso bila del sporazuma iz leta 1760, ki določa, da se dobiček posesti krone prenese na vlado. Nekdanji poslanec iz stranke liberalnih demokratov Norman Baker je za AFP dejal, da so ugotovitve preiskave potrdile njegovo mnenje, da kraljeva družina izigrava javnost. Posestvi sta po navedbah AFP vredni 2,17 milijarde evrov, dobiček za leto 2023 pa bo presegel 60 milijonov evrov. To je pripomoglo k temu, da se je kralj Karel III. z ocenjeno vrednostjo 735 milijonov evrov obdržal med tisoč najbogatejšimi v Združenem kraljestvu.
