Po zadnjih podatkih moldavske državne volilne komsije – preštetih je že več kot 99 odstotkov glasov –je izid na referendumu o približevanju Evropski uniji skorajda izenačen; za je glasovalo 50,31 odstotkov volivcev, proti pa 49,69 odstotkov.
V nočnem nagovoru, ko je še kazalo na referendumski uspeh, je Maia Sandu, katere Stranka akcije in solidarnosti je zagovornica približevanju Evropski uniji, izrekla več obtožb na račun »tujih sil«. Po besedah sedanje predsednice obstajajo dokazi o 300 tisoč kupljenih glasovih, kriminalne združbe pa so, tako Sandu, namenile desetine milijonov evrov za laži in propagando, ki škodujejo nacionalnim interesom.
Na glasovanje v Moldaviji so se odzvali tudi v Kremlju. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da ni šlo za svobodno izvedbo volitev in referenduma ter da izidi kažejo »težko razložljiv« poskok podpore Sandu in pridružitvi Evropski uniji.
Na predsedniških volitvah pa je po okoli 96 odstotkih preštetih glasov Sandu prejela 41 odstotkov podpore. Aktualna predsednica se bo tako za nov mandat čez dva tedna pomerila s kandidatom opozicije Aleksandrom Stoianoglom, nekdanjim državnim tožilcem, za katerega je glasovalo 27 odstotkov volivcev.
Tokratne predsedniške volitve je zaznamovala relativno visoka volilna udeležba. Do 15. ure je volilo 39 odstotkov oz. 1,1 milijona volivcev, kar je 215 tisoč več kot leta 2020. Na referendumu je svoj glas oddala približno tretjina volilnih upravičencev. Za veljavnost izida je sicer potrebna 33-odstotna volilna udeležba, ki pa je bila do zaprtja volišč že presežena.
Referendum je kot velik mejnik za Moldavijo med nedavnim obiskom prestolnice Kišinjev pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Državi je ob tem obljubila največji sveženj evropske finančne pomoči od njene osamosvojitve od Sovjetske zveze leta 1991, vreden 1,8 milijarde evrov. Pristopna pogajanja je Moldavija, tako kot sosednja Ukrajina, uradno začela junija letos.
