Plovilo misije Europa Clipper, bo iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi poletelo danes ob 12.06 po lokalnem času, potem ko je bil prvotni načrt za četrtkovo izstrelitev preložen zaradi močnih vetrov, ki jih je prinesel orkan Milton. Sondo Europa Clipper bodo izstrelili v vesolje s pomočjo SpaceX-ove rakete Falcon Heavy.
Gre za 5 milijard dolarjev vredno Nasino misijo, katere glavna naloga je ugotoviti, ali je z ledom pokrita Jupitrova luna Evropa, na kateri bi naj bilo dvakrat več vode kot na zemlji, primerna za bivanje oziroma obstoj življenja. Za potrebe te planetarne ekspedicije so izdelali največje vesoljsko sondo do slej, saj plovilo tehta kar ogromnih šest ton. Sonda bo na svoji poti do cilja letela mimo Marsa, se obrnila nazaj okoli Zemlje in se zavihtelo (slingshot) proti Jupitru, do katerega ima več kot 3 milijarde kilometrov. Svoj cilj bi naj predvidoma doseglo do leta 2030.
Naloga misije pa seveda ne bo samo golo iskanje pogojev za bivanje, ampak bodo iskali tudi potencialne vire življenja na Evropi. "To je priložnost za nas, da ne raziščemo sveta, ki bi bil morda naseljiv pred milijardami let, temveč svet, ki bi bil lahko naseljiv danes in zdaj," je dejal Curt Niebur, programski znanstvenik na misiji.
Prejšnja opazovanja Evrope so razkrila velikanske oblake vode, ki pršijo z njene ledene površine, in mamljive dokaze o več kot 120 kilometrov globokem podzemeljskemu oceanu, ki vsebuje več slane vode kot Zemlja. Če se je na Evropi, ki je podobne velikosti kot Zemljina luna, pojavilo življenje, bi se lahko v izbruhani vodi skrivale organske spojine.
Največja nevarnost, ki bo pretila tej misiji (če izvzamemo vedno potencialno nevarnost pri sami izstrelitvi) bo sevanje. Jupiter je namreč obdan z ogromnim magnetnim poljem, ki oddaja intenzivno sevanje naravnost proti Evropi. Znanstveniki so se zaradi tega tudi odločili, da Evrope ne bodo opazovali neposredno iz njene orbite, temveč bo Europa Clipper krožil okrog samega Jupitra od koder bo izvedel 49 krožnih preletov Evrope, enega vsakih nekaj tednov. Kljub zelo omejenemu času, ki ga bo plovilo preživelo v najmočnejšem sevalnem polju Evrope, bo vsak prelet, ki bo trajal manj kot en dan, sondo še vedno izpostavil sevanju, enakovrednem milijon rentgenskim slikam prsnega koša. Za zaščito pred sevanjem je občutljiva elektronika Europa Clipperja nameščena v z aluminijem zaščitenem trezorju, ki upajo, da bo uspešno kljuboval smrtonosnemu sevanju.
Kljub vsej škodi, ki jo lahko povzroči, je lahko sevanje tudi vir življenja. Če visoko energijski delci razdelijo molekule vode na kisik in vodik v tanki atmosferi Evrope, lahko nekaj kisika doseže ocean in reagira z drugimi kemikalijami, da zagotovi energijo tujim mikrobom.
"Če pomislite na vso vodo tukaj na Zemlji in jo nato podvojite, je to, koliko vode mislimo, da bi lahko bilo na Evropi," je dejala dr. Caroline Harper, vodja vesoljske znanosti pri vesoljski agenciji Združenega kraljestva. "Voda je bistvenega pomena za življenje, kot ga poznamo, in če bomo življenje našli drugje v sončnem sistemu, bo zelo verjetno, da bo na ledeni luni, kot je ta. Misija Europa Clipper bo skušala odkriti ali Evropa mogoče skriva življenje v ogromnem oceanu pod njeno ledeno površino."
Leta 2031 se bo sondi Europa Clipper pridružila še sonda Evropske vesoljske agencije (ESA), poimenovana Juice, ki bo pomagala pri preučevanju Jupitra in njegovih lun."Vznemirljivo je misliti, da bi lahko v naslednjem desetletju imeli dokončne znanstvene dokaze o potencialu bivalnih svetov onkraj našega planeta," je dejala Harperjeva.
