Imam je sicer verski naziv voditelja v islamu, ki vodi molitve, poučuje skupnost in nudi duhovno ter moralno podporo vernikom, zato požrtvovalnost njega in njegove partnerice zanj niti za trenutek ni bila pod vprašajem.
"Na žalost je velik del džematlije izgubljen ali pogrešan. Ne želim javno govoriti o številu žrtev, a žal so to ljudje, s katerimi smo preživljali vsakdanje trenutke, molili, pili kavo in se družili. Človek, čigar telo so našli včeraj, je bil z nami še predvčerajšnjim na kavi. To je žalostna resničnost življenja. Šele zdaj, ko se vse umirja, začenjam dojemati, v kako hudi situaciji smo bili," je strt povedal Jahić.
Zgodba, ki jo boste prebrali, je samo ena izmed mnogih, ki jim bomo še priče v naslednjih dneh.
Za žrtve je kriv kamnolom brez ustreznih dovoljenj: »Slišala sem krike, nato pa je vse potihnilo«
Prvi znaki naraščanja voda
Tiste usodne noči je bila njegova žena Amra budna, saj je namenjala njunemu štiriletnemu sinu, ko jih je okoli pol ene zjutraj presenetil zvok joka dojenčka. "Verjetno ga je prebudil zvok vode," pravi Jahić. Amra je takrat pogledala skozi okno in z grozo nenadoma opazila vodo, ki jim je že odnašala avtomobil. Takrat je zaslišala tudi zvonec in pred vrati so bili sosedje, katerih hiša je bila že poplavljena.
"Nismo vedeli, kaj se dogaja, hitro smo jih sprejeli v stanovanje, saj smo živeli v višjem nadstropju. Na žalost je človeka, ki jih je pripeljal do naših vrat, voda kasneje odnesla med pomočjo drugim. Rešil je svojo družino, ali je uspel rešiti tudi svoje življenje, še ne vemo. Upamo, da je preživel," opisuje Jahić.
Beg do džamije
Ko je voda začela prodirati tudi do njihovega podstrešnega stanovanja, so se morali odločiti – ali ostanejo in čakajo smrti, ali poskusijo pobegniti. "Odločili smo se, da bomo zapustili podstrešje in poskusili plavati. V tistem trenutku smo videli mimo plavati zraka poln kompresor od soseda, ki ima vulkanizersko delavnico. Ne vem, ali je to čudež, a prepričan sem, da nam ga je poslal Bog, saj nas je ta kompresor rešil. S pomočjo kompresorja smo priplavali do džamijske kupole, ki se je še dvigovala iz vode" pripoveduje Jahić.
Herojsko dejanje žene
"Moja žena je opravila veliko večji del reševanja kot jaz. Plavala je z majhnim otrokom v naročju vse do džamije, nato pa do hiše, ki ni bila poplavljena. Ta hiša je bila v tistem trenutku naš edini rešitelj. Za mene je njen podvig večji od mojega. Skupaj sva pomagala, kolikor sva lahko," poudarja Jahić.
Medtem ko sta žena in sin našla zavetje v omenjeni hiši, so Jahić in sosedje ostali na kupoli džamije. "Deževalo je še močneje, mogoče je bil to najmočnejši dež tiste noči. Na kupoli smo ostali vse do šestih zjutraj, ko so prišli pripadniki gorske reševalne službe in civilne zaščite. Evakuirali so nas s kajaki. Zdi se, kot da je bil to prizor iz najstrašnejših grozljivk, a to je bil edini način, da smo preživeli. Hvala Alahu," je zaključil Jahić.
Reševanje Jahića, njegove družine in sosedov je bilo izjemno dramatično, a tudi izjemno uspešno, zahvaljujoč tako njihovemu pogumu kot tudi hitremu odzivu reševalnih ekip. Vsi žal niso imeli te sreče, številne zgodbe šele prihajajo.
