V Libanonu so tudi v četrtek odjeknile številne eksplozije, a tokrat ni šlo za detonacije pozivnikov ali kakšnih drugih elektronskih naprav, temveč za »klasične« raketne napade, ki jih je izvajalo izraelsko letalstvo. Po poročanju libanonskih medijev so Izraelci na jugu Libanona napadli več kot 50 tarč. Šlo naj bi celo za najbolj intenzivno bombardiranje od začetka vojnega stanja lanskega oktobra. Napade so na drugi strani izvajali tudi pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. Ti so uporabljali rakete in brezpilotne letalnike, pri čemer so na izraelsko-libanonski meji ubili dva izraelska vojaka in jih več ranili.
- Kdo je izdelal pozivnike, ki so eksplodirali v Libanonu?
- Kdo je v resnici izdelal »madžarske« pozivnike, ki so včeraj istočasno eksplodirali »v rokah« več kot 1000 ljudi?
Medtem se nadaljuje iskanje proizvajalca eksplozivnih pozivnikov, zaradi katerih je v torek v Libanonu po zadnjih podatkih umrlo 12 ljudi, več kot 2300 pa jih je poškodovanih. Večinoma gre za pripadnike Hezbolaha, a so med njimi tudi civilisti. Izraelske oblasti tega napada še vedno niso komentirale, kot je to v tovrstnih primerih običajno, a je dovolj zgovoren njihov molk.
Še vedno ni znano, kdo je pozivnike, ki so pristali v rokah Hezbolaha, izdelal. Prva sled je vodila v Tajvan, od tam na Madžarsko ter v četrtek še v Bolgarijo in na Norveško. Še več, ni niti znano, ali je izraelska tajna služba Mosad pozivnike nekje prestregla in vanje namestila eksploziv, ali pa so nadzirali celotno operacijo v dobavni verigi. Kot smo že poročali, je sodeč po posnetkih šlo za pozivnike modela AR924 tajvanskega podjetja Gold Apollo, a so v Tajvanu zatrdili, da gre le za njihov logotip ter da naj bi pozivnike pod njihovo licenco oblikovalo in izdelalo podjetje BAC s sedežem na Madžarskem. To naj bi skrbelo za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AR924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v ostale procese pa da niso vključeni. Lastnica in izvršna direktorica podjetja BAC Cristiana Barsony-Arcidiacono je nato včeraj zavrnila, da bi oni idelali sporne pozivnike, saj da so le posrednik. Da podjetje na Madžarskem nima nobenega proizvodnega obrata, je že znano.
Bolgarsko-norveška naveza?
Sled se je nato začasno ustavila, a so po poročanju tiskovne agencije Reuters bolgarske oblasti v četrtek naznanile, da so njihove varnostne službe skupaj z notranjim ministrstvom začele preiskovati morebitne povezave med pozivniki in bolgarskim podjetjem. Imena slednjega niso razkrili, a naj bi po poročanju bolgarskih medijev šlo za podjetje Norta Global Ltd s sedežem v Sofiji. To naj bi sodelovalo ali posredovalo pri prodaji pozivnikov Hezbolahu, pri čemer naj bi se v okviru transakcije čez Bolgarijo na Madžarsko steklo 1,6 milijona evrov.
Novinarji Reutersa so tudi v Bolgariji naleteli na zid. Podjetje Norta ima sedež registriran v stanovanjski zgradbi v prestolnici, na tem naslovu pa se nahaja še skoraj 200 drugih podjetij. Norte niso našli, so pa tam naleteli na odvetnika Vladimirja Kuzmanova, ki je potrdil, da zastopa to podjetje, a ni želel odgovarjati na nobena vprašanja. Obenem je podjetje v četrtek s svojega spletišča, ki se je sicer ponašalo z bolgarsko, angleško in norveško jezikovno različico, izbrisalo vso vsebino. Ustanovitelj podjetja je Rinson Jose, ki prebiva na Norveškem in ki se je prav tako zavil v molk. Na vprašanja o pozivnikih ni želel odgovarjati, ko pa so ga povprašali o poslu v Bolgariji, je klic nemudoma prekinil. Novinarje je tako pot vodila v mirno sosesko v predmestju Osla, kjer pa so Josejevi sosedje dejali, da ne vedo veliko o tej osebi. Jose je trenutno zaposlen v norveškem podjetju DN Media, ki je bila naslednja postaja. Izvršni direktor tega podjetja Amund Djuve je za Reuters potrdili, da je seznanjen s poročili ter da je o zadevi že obvestil norveško policijo in varnostne službe. Pa Jose? Po navedbah Djuveja je trenutno na poti v ZDA. Podjetje DN Media sicer naj ne bi imelo nobenih povezav z bolgarskim podjetjem Norta. Da primer preiskujejo, so medtem potrdili tudi v norveški policiji.
