Strokovnjakinja za ledenike, Gulbara Omorova, ki že več let na terenu proučuje ledenike pravi, da je zelo zaskrbljena zaradi prihodnosti. Ko stopi do kupa sivih skal blizu svoje koče visoko v kirgiških gorah se pri tem spominja, da je na tem mestu le nekaj let nazaj bil še ledenik.
Ni snega, ni ledenika
Da pride Gulbara do svoje koče trikotne oblike, ki služi kot znanstvena postaja, ki leži na nadmorski višini 4000 metrov mora prehoditi šest ur. Gre za območje, ki je obdano z velikanskimi vrhovi visokega pogorja Tian Shan, ki se razteza tudi na Kitajsko, Kazahstan in Uzbekistan. Območje je dom tisočim ledenikom v osrednji Aziji, ki se talijo z alarmantno hitrostjo. "Pred osmimi do desetimi leti ste lahko videli tukaj ledenik s snegom. Toda v zadnjih treh do štirih letih je ta popolnoma izginil. Ni snega, ni ledenika," je Omorova povedala za AFP.
Ledeniki, ki delujejo kot vodni stolpi ali rezervoarji, so ključnega pomena za potrebe preskrbe s hrano v regiji, a vitalne zaloge sladke vode zdaj zaradi taljenja ledenikov hitro usihajo. "Vse merimo," pravi Omorova, "Ledeniki se ne morejo več obnavljati zaradi naraščajočih temperatur." S prstom pokaže na ledenik Adygene in pove, da se ledenik zmanjša za približno 16 centimetrov na leto, kar je skoraj za kilometer od leta 1960.
Taljenje je iz leta v leto hitrejše
Po poročilu Evrazijske razvojne banke se je v zadnjih 60 letih stopilo med 14 in 30 odstotkov ledenikov v Tian-Shanu in Pamirju - dveh glavnih gorskih verigah v Srednji Aziji. Omorova pa opozorja, da gredo stvari le na slabše. "Taljenje je veliko bolj intenzivno kot prejšnja leta," je dejala. Ker znanstveniki opozarjajo, da bo leto 2024 najverjetneje zopet najbolj vroče leto v zgodovini, so poklici, kot je njen, postali pomembnejši. Toda finančni in materiali viri za raziskovalce v Kirgiziji – eni najrevnejših držav v nekdanji sovjetski Srednji Aziji – so skopi. "Primanjkuje nam merilne opreme in ni dovolj denarja za prevoz stvari do naše opazovalne postaje, kjer nimamo niti elektrike," je dejala Omorova.
Nevarni hudourniki
Krčenje ledenikov posledično prinaša tudi grožnjo za kirgiške kraje in mesta, ki ležijo na nižje ležečih območjih, saj se vsa ta enormna količina stopljenje vode steka v nova jezera, potem pa nenadoma v hudournikih pridivja z gora in ogroža mesta in vasi. Nalogo, da svarita pred takšnimi katastrofalnimi dogodki, sta si zadala znanstvenika in brata Jerohin, ki živita nižje v dolini, v travnatem delu gore na 2200 metrih nadmorske višine. Starejši brat, 72-letni Sergej, že vseskozi opozarja na nevarnosti hudournikov. "Ta vodna gmota s seboj vzame kamenje, teče po dolini in lahko doseže tudi mesta," je povedal za AFP. Povedal je, da je njuna naloga spremljanje in napovedovanje pretoka vode ter "priprava zemljevidov za zagotovitev, da ljudje in infrastruktura ne končajo na teh nevarnih območjih". Njegov mlajši brat Pavel je dal približno 50 centimetrov nad vodo namestiti senzor, ki bi v primeru poplav oddajal radijske signale in predčasno opozarjal na nevarnost.
Kirgiška vlada se zaveda nevarnosti
Kirgiški predsednik Sadyr Japarov je lani opozoril, da napovedi kažejo, da se bodo srednjeazijski ledeniki "do leta 2050 prepolovili in do leta 2100 popolnoma izginili". Gorski Kirgizistan in Tadžikistan, ki imata vsaka po okoli 10.000 ledenikov, sta glavna dobavitelja vode za Srednjo Azijo. "Vodo delimo z našimi sosedami navzdol," je dejala Omorova, pri čemer je imela v mislih Kazahstan, Uzbekistan in Turkmenistan, kjer živi večina srednjeazijskega prebivalstva. Distribucija vode v regiji – zasnovana v času Sovjetske zveze – pa ostaja pereče vprašanje in je pogost vir napetosti med sosedami. Poleg naraščajočih temperatur pa se ledeniki soočajo še z eno grožnjo: vse večjim apetitom po neizmernih naravnih virih v regiji, vključno z zlatom, katerega pridobivanje s kemikalijami pospešuje taljenje ledu.
