Letošnja španska pentlja se je z razgibano in zahtevno traso izkazala za zelo zanimivo in je tako rekoč vsak dan poskrbela za ogromno različnih pogledov. Ves čas pa je v ospredju teh pogovorov 34-letni Roglič. Slovenski zvezdnik na Vuelto ni prišel po idealnih pripravah, saj je na dirki po Franciji, ki je bila njegov glavni cilj sezone, grdo padel. Takrat se v 12. etapi ni mogel izogniti padcu, dan pozneje pa je avstrijsko-nemška zasedba potrdila njegov predčasni odstop.
Takrat se je začela bitka s časom, ali bo štirikratni zmagovalec tritedenskih dirk, poleg Vuelte je dobil tudi lansko italijansko pentljo, lahko dirkal v nadaljevanju sezone. Najprej je dokončno odpadel za nastop na olimpijskih igrah, nato je ostal še brez klasike San Sebastian. Do španske pentlje je imel zasavski orel vendarle dovolj časa, da zaceli zlomljeno vretence v spodnjem delu križa. Pred nastopom v Španiji je razlagal, da se na kolesu zaradi bolečin v hrbtu ne počuti najbolje, a da so številke na treningih dovolj dobre, da se spopade s tekmeci.
Po solidnem uvodnem kronometru je že v četrti etapi zmagal in oblekel rdečo majico vodilnega. V šesti jo je nato oddal O'Connorju (Decathlon AG2R), a si ob tem po navidez spodleteli taktiki ekipe privoščil velik zaostanek za Avstralcem. Zaostanek je po šestih etapah znašal 4:51 minute, kolesarski strokovnjaki pa so bili deljeni glede tega, ali je razlika do letos četrtouvrščenega na Giru prevelika. Toda v naslednjih dveh tednih se je prednost 28-letnika postopoma topila.
Po zmagi v osmi etapi je Roglič prednost zmanjšal za 56 sekund, v deveti pa je prikazal nekaj slabosti, potem ko ni mogel slediti Špancu Enricu Masu (Movistar). Toda Španec je imel težave na spustu, skoraj padel, do konca etape v Granadi pa ga je skupina okoli O'Connorja in Rogliča ujela. Avstralec je za nameček v etapi vzel zadnje štiri bonifikacijske sekunde. Toda nekoliko slabši Rogličev dan se kasneje ni ponovil. V 11. etapi je O'Connorju odščipnil dodatnih 37 sekund, najbolj pa je Avstralca pod pritisk spravil v 13. etapi, ko je do Puerto de Ancaresa nadoknadil kar 1:55 minute.
Za konec drugega tedna je sledil še najbolj zahteven klanec Vuelte na Cuitu Negru. V 15. etapi je Roglič sicer nadoknadil 38 sekund, a nato prejel kazen 20 sekund pribitka zaradi nedovoljene pomoči zavetrja avtomobila. Morda bi mu komisarji dirke pogledali skozi prste, če bi kolo zamenjal zaradi tehničnih težav, tako pa je bila menjava taktična. Vendar niti to Rogliča ni spravilo iz tira, saj je na Lagos de Covadongo povsem izničil zaostanek. Z novimi pridobljenimi 58 sekundami je v skupnem seštevku le še pet sekund zaostajal za O'Connorjem. Malce bolj mirna je bila nato 17. etapa, medtem ko je v 18. iz lova na skupno zmago odpadel takrat petouvrščeni Španec Mikel Landa.
Stanje je tako pred zadnjimi tremi etapami naslednje: O'Connor ima še pet sekund naskoka pred Rogličem, Mas zaostaja 1:25 minute, Ekvadorec Richard Carapaz (EF Education-EasyPost) pa 1:46 minute. Do konca španske pentlje je ostalo še dovolj zahtevnih testov. Današnja etapa prinaša zahteven zadnji vzpon na vrh Moncalvilla. Gre za 8,6 km dolg klanec s povprečnim naklonom kar 8,9 odstotka, ki je najtežji v drugi polovici, ko je povprečje tako rekoč ves čas nad desetimi odstotki.
Etapa je pisana na kožo Rogliču, ki se zelo dobro znajde na nekoliko krajših, a strmih klancih. Vseeno pa lahko Zasavec dirka tudi taktično in obrambno ter predvsem sledi Masu in Carapazu, ki si želita mesto na odru za zmagovalce. Najtežja etapa kolesarje čaka v soboto, ko bodo morali premagati 5100 višinskih metrov. Na trasi se bodo morali najboljši spopasti s sedmimi kategoriziranimi vzponi, najtežji pa je prav zadnji do Picona Blanca (7,9 km/9,1 %).
Po treh zahtevnih tednih na eni najtežjih španskih pentelj v tem stoletju bodo noge že zelo pekle, dnevi krize pa bi se utegnili v tovrstni etapi meriti v minutah. A tudi ob morebitni izgubi časa v soboto, zadnja nedelja prinaša še vožnjo na čas. Ta bo pretežno ravninska in dolga 24,6 km. Za primerjavo je Roglič proti O'Connorju v prvi vožnji na čas, dolgi 12 km, pridobil 35 sekund, proti Masu in Carapazu pa 22 oziroma 23 sekund.
V kolikor bi Roglič v Madridu poziral kot skupni zmagovalec, bi postal šele 11. kolesar v zgodovini, ki bi osvojil pet ali več tritedenskih dirk. Skupaj z rojakom Tadejem Pogačarjem sta trenutno pri osmih zmagah, vse pa sta dosegla v zadnjih petih letih. Obenem bi se lahko Roglič na Vuelti na vrhu večne lestvice pridružil Robertu Herasu. Španec je domačo pentljo dobil v letih 2000, 2003, 2004 in 2005. Roglič si deli drugo mesto s Švicarjem Tonyjem Romingerjem (1992, 1993, 1994) ter Špancem Albertom Contadorjem (2008, 2012, 2014).
Največji dosežek pa bi bil zagotovo slovenski trojček tritedenskih dirk. Pogačar je maja in julija dobil tako dirko po Italiji kot Franciji, zdaj pa bi lahko Roglič s slavjem na Vuelti postavil piko na i verjetno najbolj uspešnemu letu za slovensko kolesarstvo.
