Grčija, ki se v zadnjem obdobju še enkrat več srečuje z obsežnimi požari, je v ponedeljek zvečer za pomoč zaprosila Evropsko unijo. Slednja je nemudoma aktivirala mehanizem na področju civilne zaščite, v grško regijo Atika, kjer vlada največje opustošenje, pa je krenila pomoč iz Italije, Francije, Češke in Romunije.
Na območju Atike se je namreč v zadnjih dnevih odvila množična evakuacija prebivalcev, medtem ko se je pas požarov v dolžini 30 kilometrov premikal proti Atenam. Ta pas, s katerim se je borilo več kot 700 gasilcev, je nato v ponedeljek dosegel predmestje grške prestolnice, pri čemer je umrla ena oseba, še 66 pa jih je potrebovalo zdravniško pomoč. Gasilcem je nato včeraj nekaj upanja vlilo dejstvo, da je končno nekoliko popustil veter, a so razmere še vedno daleč od rožnatih. Aktivne dele požarov so sicer uspeli ukrotiti, gasilci pa so se lahko končno začeli osredotočati na gašenje tlečih delov na obsežnem območju. Teh žarišč je na stotine. Včeraj popoldne se je sicer znova nekoliko okrepil veter, a novih večjih izbruhov na srečo niso zabeležili.
Grčija, zlasti Atika, ima za sabo rekordno vroča poletna meseca. Na območju vlada huda suša, zaradi zadnjega dogajanja pa so številni prebivalci ostali brez pitne vode in elektrike. Ogromna je škoda na infrastrukturi. »Iz hiše sem rešil, kar sem lahko. Dejali so nam, da se bo elektrika vrnila v približno mesecu dni, o vodi pa ne vemo ničesar,« je za tiskovno agencijo AP dejal eden od prebivalcev Varnavasa, kraja na vzhodu Atike, kjer je najprej izbruhnil požar.
Strokovnjaki ocenjujejo, da so na območju v zadnjih letih požari pogoltnili 40 odstotkov gozdov, ta delež pa se z letošnjimi požari še viša. Ob ponavljajočih se požarih opozarjajo, da Atiki grozi dezertifikacija, torej degradacija tal s širjenjem puščav. S tem, ko je ogenj dosegel atensko predmestje, so na udaru še urbana območja. S severovzhodnega predmestja prestolnice poročajo o številnih poškodovanih zgradbah. Škodo je med drugim utrpela šola s pripadajočo športno dvorano v kraju Nea Penteli, več zgradb je poškodovanih v kraju Vrillisia. Požar se je nato razširil na severni del predmestja, kjer so zabeležili tudi prvo smrtno žrtev. Skupno je pogorelo več deset domov in poslovnih prostorov, a natančno število še ni znano. Glede na podatke programa EU Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, ki za mapiranje naravnih nesreč uporablja satelite, so požari opustošili približno 8500 hektarjev veliko površino.
