Po podatkih vlade v Stockholmu je število priseljencev na Švedskem letos najmanjše v zadnjih 50 letih. "Tako kažejo podatki državnega statističnega urada," je v četrtek dejala švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard. Od januarja do maja letos se je po teh podatkih izselilo kar 5700 ljudi več, kot se jih je vanjo priselilo. Malmer Stenergard je poudarila, da se bo ta trend verjetno nadaljeval. Dodala je še, da je število prošenj za azil letos najnižje po letu 1997.
Trend upadanja števila prošenj za azil pa ni čisto nov. Po uvedbi nove politilike leta 2015, je že leta 2016 število prošenj za azil močno upadlo, na okoli 22.000 na leto, medtem ko jih je bilo leto pred tem prek 156.000, kar je bilo za državo z nekaj več kot desetimi milijoni prebivalcev veliko.
Drastična sprememba vladne smeri
Bistveno manjše število prosilcev za azil je povezano s spremembo usmeritve takratne švedske vlade. Pred tem je imela Švedska dokaj liberalno politiko priseljevanja in integracije ter je sprejela veliko ljudi iz držav v krizah, kot so nekdanja Jugoslavija, Afganistan, Sirija, Irak in Somalija. Trenutna vlada pod vodstvom premierja Ulfa Kristerssona je na oblasti od oktobra 2022, sestavljajo pa jo predstavniki konservativno-buržoazne Zmerne stranke, Krščansko demokratske stranke in Liberalne stranke, podpirajo pa jo desničarski Švedski demokrati.
"V kontekstu velikih težav pri registraciji, nastanitvi in oskrbi takrat naraščajočega števila prosilcev za azil je Švedska takrat uvedla različne ukrepe," je za Zvezni center za politično izobraževanje zapisal raziskovalec migracij Bernd Parusel. Ti ukrepi so se nanašali na oddajo prošenj za azil, dodelitev zaščite in pravnih sredstev, pa tudi na spodbujanje prostovoljnega vračanja in izvajanje deportacij zavrnjenih prosilcev za azil, pojasnjuje Parusel.
Strožji ukrepi, a boljša integracija?
V aktualnem sporočilu švedske vlade je navedeno, da vse več ljudi, ki so bili rojeni v Iraku, Somaliji ali Siriji, zapušča Švedsko. Kakšen delež imajo ti prostovoljni povratniki v trenutnih podatkih o izseljevanju, ostaja nejasno. Nejasna ostaja tudi motivacija tistih, ki se izseljujejo, četudi so na Švedsko prišli kot begunci.
Švedski minister za migracije Stenergard poudarja: "Trend priseljevanja, ki ga lahko nadzorujemo, je ključnega pomena, če želimo izboljšati integracijo." Na prvi pogled se zdi logično, da je uspešna integracija lažja, ko pride manj migrantov, pravi raziskovalec migracij Parusel. "A narediti Švedsko čim bolj neprivlačno za priseljence tako, da se jih pušča v negotovosti, a hkrati govoriti o boljši integraciji in hitrejšem vključevanju v družbo - te stvari ne gredo skupaj," pravi.
