Sosednja Litva je naborništvo ponovno uvedla že leta 2015, Švedska leta 2017. O uvedbi naborništva pa se pogovarjajo tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji, ter celo na Hrvaškem.
"Vpoklic je velika zadev," pravi Sophia Besch iz Fundacije Carnegie za mednarodni mir v Washingtonu, DC. "Zdi se, da je to način za ustvarjanje človeških zalog, ki so potrebne v primeru vojne." Številne evropske vojske, vključno z nemško, imajo težave z novačenjem dovoljšnega števila vojakov. Naborništvo, ki je obstajalo vse od francoske revolucije, se je po koncu hladne vojne v Evropi zazdelo odveč in bilo tudi ukinjeno. Toda to mnenje se po ruskem napadu na Ukrajino spreminja. Evropske države se bojijo neposrednega spopada z Rusijo in želijo biti na ta primer pripravljene, pravi Besch v izjavi za Deutsche Welle.
Na bojiščih umre na stotisoče ljudi
"Že dolgo se govori, da potrebujemo več tehnologije in manj vojakov – ki pa bodo zelo dobro oboroženi in vrhunski profesionalci," pravi Besch. "Mislim, da potrebujemo oboje. Potrebujemo tehnologijo na bojišču in potrebujemo več vojakov. Točno to nam kaže vojna v Ukrajini."
Ruska vojna proti Ukrajini velja za vojno izčrpavanja. Umrlo je že na sto tisoče vojakov. In Rusija na bojišče vedno pošilja nove vojake, nekatere skoraj brez vojaškega usposabljanja. To kaže, da je tudi v dobi dronov in nadzvočnih raket potreba po vojakih v sodobnem vojskovanju zelo velika.
Brez motivacije do branitve države
Ob tem pride še ena težava, ki je celo pomembnejša od pomanjkanja usposobljenosti in izkušenj. "Če bodo mladi proti svoji volji prisiljeni služiti vojsko, bo očitno zmanjkalo motivacije,« pravi Bove. Samo visoko motivirani vojaki so pripravljeni tvegati svoja življenja," poudarja Bove, to pa je lahko ključnega pomena za zmago v vojni. "Ne razumem, kako je sploh mogoče ljudi motivirati, da uporabljajo orožje, se borijo na bojišču in so potem uspešni."
Bove opozarja na visoko število smrtnih žrtev med naborniki v ruski vojski in navaja javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da številni mladi ne bi bili pripravljeni braniti svoje države z orožjem v roki, tudi če bi bila država napadena.
Na Finskem je med prebivalstvom velika motivacija za služenje vojaškega roka in nato za rezervno sestavo. To je ključnega pomena, pravi Besch. "Najprej je treba spodbujati pripravljenost služiti in občutek, da se je vredno boriti." Mladih ni mogoče preprosto prisiliti, da bi se borili in umrli za svojo domovino. "Ne more se vsiliti od zgoraj, motivacija mora priti od znotraj. Če bodo mladi prisiljeni služiti, bodo v vojni samo umrli."
Zagotovo bo potrebno še veliko razprav in priprav, preden bodo evropske države, kot je Nemčija, lahko naborništvo ponovno uvedle.
