Turški novinar Ilnur Cevik opozarja, da je Avstrija doslej veljala za družbo, ki je najbolj harmonična z islamom, saj so molitve v mošejah vodili turški imami, ki so vselej veljali za zmerne. Slednje nam je potrdil tudi Stephen Sulejman Schwartz iz washingtonskega Centra za islamski pluralizem. Navaja, da so v nemško govorečem območju mošeje praviloma financirane s strani turške vlade, ki je sekularna.
Koga je torej imel v mislih avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ko je za britanski BBC izjavil, da želi zakon preprečevati politični vpliv določenih muslimanskih držav? Nekdanji slovenski mufti Osman Djogić opozarja, da je islamski svet precej heterogen, viri financiranja so tako lahko legitimni in nelegitimni. »Med nelegitimne se pogosto prišteva kraljestvo Saudove Arabije, ki muslimanskim skupnostim pomaga izvajati projekte, a tega ne pogojuje z radikalno interpretacijo islama. Se pa strinjam, da je veliko tistih, ki dobivajo sredstva iz tega vira, pod vplivom radikalne, ali bolje rečeno, puritanske interpretacije islama.«
»To razmeroma marginalno vejo islama so začele promovirati marginalne države, ki so se do bogastva prikopale s petrodolarji. Po mojih ocenah je takšnih puritancev zgolj pet odstotkov, vendar imajo seveda vso pravico gojiti svoja prepričanja,« zaključuje Djogić, ki s pojmom petrodolarjev nakazuje na ekonomsko prevlado ameriškega dolarja, katerega vrednost je utemeljena na črnem zlatu.
Če stvari konkretiziramo, govorimo o gibanju vahabitov oz. salafistov, ki ga je v 18. stoletju utemeljil reformator Mohamed ibn Abdul Vehab. Ta je želel islam očistiti lokalnih vplivov in se vrniti k njegovim koreninam. Pomagal je vzpostaviti prvo Saudovo kraljevino in začel dinastično zavezništvo s kraljevo družino, njegovi potomci pa še danes obvladujejo klerikalne institucije tega kraljestva. Strokovnjak Schwartz kljub temu opozarja, da je Saudova kraljevina vahabite nehala sponzorirati leta 2005, ko je prestol prevzel nedavno preminuli kralj Abdulah.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Salafitska društva so prisotna tudi v Sloveniji, med najbolj znanimi je jeseniško Resnica Haq, v sklopu katerega deluje islamski teolog Alim Hasanagić. Ta zanika, da bi kdaj od Saudove Arabije prejemal finančna sredstva, vendar meni, »da se država ne bi smela vtikati v donacije, ki prihajajo iz tujine, saj te v nekaterih primerih zagotavljajo razvoj in obstoj verskih skupnosti in verskih objektov, ki dajejo občutek identitete in pripadnosti družbi, v kateri živimo«.
Hasanagića so zaradi njegovih religioznih prepričanj v preteklosti večkrat neupravičeno oklicali za skrajneža, čeprav svoja prepričanja goji znotraj ustavnega reda Slovenije. »V Sloveniji in vseh drugih državah, ki dovoljujejo in priznavajo versko svobodo ljudi, se lahko šeriatsko pravo oz. verski zakon muslimanov prakticira v skoraj 90 % primerih. Nekaterim stvarem se ne moremo izogniti, kot so npr. neprimerno visoki davki, ki jih islam v osnovi prepoveduje. V drugih stvareh ne vidim ravno nekega problema.
Seveda bi bilo veliko lažje, če bi nam država olajšala dostop do halal hrane, pravice do dela prostih dni v času naših praznikov in pravico do opravljanja molitev na delovnem mestu ali v izobraževalnih institucijah. Skozi leta smo se naučili, da se te stvari lahko priskrbijo z ustreznimi dialogi, vendar določenih stvari ne moremo prevzeti v svoje roke, saj za to potrebujemo državo, ki bi v primeru diskriminacije zaščitila naše pravice,« je pojasnil.
Djogić pojasnjuje, da člen avstrijskega zakona, po katerem je nacionalna zakonodaja nad šeriatskim pravom, ni relevanten. Šarija je lahko pozitivno pravo, torej obvezujoče na ravni države, ko to ni, ga lahko muslimani zasebno še vedno uveljavljajo kot moralno pravo. »Jaz na primer alkohola ne pijem, čeprav mi tega nihče z zakonom ne prepoveduje,« je konkreten Djogić, »muslimani lahko sami sebi vzpostavimo moralne okvire na podlagi šarije.«
