Sašo Švigelj

Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje družba Dars, ki je bila ustanovljena leta 1994. Skupaj z izvajalci vedno znova odpira nova gradbišča, a kot je že navada, le redko dela končajo v predvidenem roku, saj jih vedno znova nekaj »preseneti«.

Medtem pa potniki in kupci vinjet stojimo v kolonah. Te so tudi iz leta v leto daljše, saj je prometa vse več. Eno od žarišč je prav Ljubljana, središče avtocestnega križa; na primorski in štajerski vpadnici beležijo celo okoli 80 tisoč vozil dnevno.

Tovornega prometa bo še več

Povečuje se tudi delež tovornega prometa, po pričakovanjih Darsa naj bi v prihodnje dosegel celo 25 odstotkov vsega cestnega prometa pri nas, šele po izgradnji drugega tira naj bi se malce zmanjšal. To naj bi pomenilo 3000 tovornjakov na dan manj do leta 2030 ter 4000 tovornjakov na dan manj do leta 2040. Do takrat pa bo treba trpeti v kolonah in zastojih.

Dragomer ne povečuje zastojev?

Na Darsu pravijo, da bo ozko grlo pri Dragomerju, kjer gradijo priključek, ostalo vsaj do konca junija, a da je bilo to načrtovano, čeprav naj bi po prvih napovedih delali 18 mesecev ali do začetka 2025. »Po koncu gradnje 30. junija sledi komisijski pregled priključka, in če bo uspešno opravljen, bo cesta sproščena za promet sredi julija.«

Na vprašanje, zakaj gradnja priključka Dragomer vseeno traja dlje kot predvidenih 18 mesecev, na Darsu odgovarjajo, da »gradnja doslej ni povzročala dodatnih zastojev. Promet v obeh smereh v dolžini približno enega kilometra vseskozi poteka po štirih zoženih voznih pasovih, po dva v vsako smer. Med izvajanjem del pa je bilo ugotovljeno, da se območje nenosilnih tal razteza širše, kot je bilo predvideno s projektno dokumentacijo, zato so dela razširili in s tem podaljšali rok izvedbe.« 

Ali z drugimi besedami, barjanska tla so pripravljavca dokumentacije in izvajalca »presenetila«. Že pogled na zemljevid na strani Promet.si pa lepo razkrije, da se kolone na avtocesti vijejo v obe smeri predvsem zaradi gradbišča Dragomer.

Trenutno je Dragomer najdlje odprto gradbišče na naših avtocestah, po končanju teh del pa bodo »naziv« prevzela gradbišča pri obnovi štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami ter hitre ceste med Razdrtim in Vipavo, kjer bodo dela trajala še v leto 2026. »Za zdaj ne pričakujemo težav med gradnjo in podaljšanja pogodbenih rokov,« dodajajo na Darsu, a iz minulih izkušenj vozniki vemo, da je le redko tako.

Bobo

Prihajajo nova dolgotrajna gradbišča

Odsek Slovenske Konjice–Dramlje na avtocesti A1 spada, po mnenju Darsa, med srednje obremenjene dele avtocestnega omrežja, a zaradi vse večjega tovornega prometa in dnevnih migracij predstavlja ključno prometno povezavo. »Ključna zapora bo izvedena v poletnih mesecih, ko so obremenitve zaradi vsakodnevnih migracij nekoliko manjše. Kljub temu se pričakujejo zastoji v prometnih konicah. Za tovorna vozila, ki nimajo lokalnega cilja, že zdaj velja prepoved vožnje po lokalnih in državnih cestah na tem območju,« so zapisali na Darsu, pri tem pa očitno ne omenjajo turistov, čeprav se poleti poveča tranzit s severa na jug.

Sicer je po njihovih podatkih povprečni letni dnevni promet na omenjenem odseku leta 2023 znašal 40.640 vozil na dan, od tega 6255 tovornih vozil, upoštevano v obe smeri vožnje.

Bo pa do konca junija letos promet na tem odseku za predvidoma 90 dni preusmerjen na polovico avtoceste. V celotnem sklopu del bodo prenovili 13 kilometrov vozišč, posodobili odvodnjavanje in notranjost predorov Pletovarje in Golo rebro, sanirali viadukte in mostove, vključno z objekti Škedenj I, Škedenj II in Grapa, ter postavili nove protihrupne ograje.

Kot da to ni dovolj, bodo med Blagovico in Vranskim proti Mariboru uvedli zaporo avtoceste, in sicer od danes, 6. junija, od 20. ure do jutri, 7. junija, do 8. ure ter v nedeljo, 8. junija, od 4. ure do polnoči. Obvoz bo urejen po regionalni cesti, zaprt bo tudi uvoz Trojane v obe smeri.

Štajerski tednik

Celovška cesta v Ljubljani dviguje temperaturo

Do konca avgusta pa bodo delali na Celovški cesti pri predoru Šentvid, za dokončanje navezave iz predora na Celovško cesto; Dars je gradbeno dovoljenje pridobil šele marca 2023, v tretjem poskusu. Postopke so namreč podaljševale in zapletale tožbe dedičev enega od lastnikov zemljišč, vanje pa je poseglo celo ustavno sodišče. Za dela so na koncu izbrali Gorenjsko gradbeno družbo, ki je s ceno 11,76 milijona evrov z davkom oddala najugodnejšo ponudbo. Do takrat pa bo zgoščen tudi promet po Celovški cesti proti Medvodam ter na avtocesti pred predorom Šentvid.

Med 13. in 15. junijem prihaja še tradicionalni kolesarski maraton Franja, tisti konec tedna bo od voznikov zahteval nekaj prilagajanja poti.

Hiter pogled na le nekatera dela na naših cestah kaže, da bomo tudi letos v turistični sezoni talci gradbišč in del, ki se nočejo in nočejo končati.