Shutterstock

Državni zbor je sprejel Zakon o podnebni politiki (ZPOPOL-A), ki je prvi sistemski zakon, ki podrobno določa, kako bo država naslavljala podnebne izzive do leta 2045. Z njim so nekateri zadovoljni bolj, drugi manj, a vsekakor je bil že čas, da smo ga dobili. Zakon ne prinaša le ambicioznih ciljev, temveč tudi obvezne mehanizme za njihovo uresničevanje ter konkretne spremembe za podjetja, javni sektor, promet, kmetijstvo in gospodinjstva.

Osrednji cilj je doseči podnebno nevtralnost do leta 2045, kar pomeni, da naj bi v Sloveniji izpustili le toliko toplogrednih plinov, kolikor jih lahko tudi nevtraliziramo s pomočjo naravnih in tehnoloških ponorov kot so gozdovi in tla, pa tudi tehnologije. Poleg tega zakon določa, da bomo skladno z EU cilji zmanjšali emisije do leta 2030, krepili odpornost družbe in gospodarstva na podnebne spremembe z oblikovanjem nacionalnih in lokalnih strategij prilagajanja ter pridobili denar za financiranje pravičnega zelenega prehoda.

Kaj čaka posamezne sektorje?

S sprejetjem zakona sta postala obvezujoča tudi dolgoročna strategija in nacionalni energetsko-podnebni načrt. V njem pa so številne novosti kot sistem poročanja o napredku in obveznost dodatnih ukrepov, če cilji niso doseženi. Večjo vlogo bo dobil Podnebni svet kot neodvisni nadzornik in svetovalec, uveden je Socialni podnebni sklad, namenjen zaščiti ranljivih skupin, dobivamo pa tudi ETS 2 (trgovanje z emisijami) za promet in stavbe, ki naj bi se uvajal postopno. Pogledali smo, kaj novi zakon v grobem prinaša posameznim sektorjem.

Gradbeništvo in infrastruktura

Vsak nov javni projekt bo moral vključevati podnebno presojo. Raba trajnostnih materialov (npr. les, recikliran beton) bo obvezna. Vpliv projektov bo ocenjen tudi z vidika posrednih emisij (Scope 3).

Promet

Promet bo vključen v sistem ETS 2, kar pomeni, da bo gorivo dolgoročno dražje. Več bo spodbud za elektrifikacijo voznega parka in javni promet ter več vlaganj v trajnostno mobilnost: kolesarske steze, železnice, javni prevoz.

Svet24

Industrija in podjetja

Vsa podjetja z več kot 250 zaposlenimi bodo morala pripraviti klimatske načrte. Uvajamo poročanje o emisijah, vključno z emisijami v dobavni verigi (Scope 3). Okoljski, družbeni in upravljavski (EGS) standardi postajajo sestavni del poslovanja.

Kmetijstvo

Država bo spodbujala regenerativno kmetijstvo in zmanjševanje rabe umetnih gnojil. Kmetje bodo upravičeni do okoljskih subvencij le ob spoštovanju okoljskih pogojev. Zavezali smo se tudi k dejavnem povečevanju ponorov CO₂ preko trajnih travnikov, gozdov in novih praks.

Javne ustanove in občine

Občine bodo morale pripraviti lokalne podnebne akcijske načrte pri financiranju pa bodo imele prednost energetske prenove stavb in lokalni zeleni ukrepi. Javne ustanove naj bi bile svetal zgled v prehodu z lastnimi emisijskimi cilji in transparetnim delovanjem v tej smeri.

Zasebni luksuz

Tisti, ki si jih lahko privoščijo, bodo za zasebne polete plačevali dodatno dajatev. Ta naj bi znašala minimalno 250 € na potnika. Tisti, ki onesnažuje, naj to plača, je logika za to dajatvijo, ki v svetu postaja normala. Subvencij za fosilna goriva zaenkrat še ne ukinja subvencij, a predvideva omejevanje.

Ga bomo občutili navadni smrtniki?

Če ne bomo imeli z njim opravka na delovnem mestu, ne pretirano in ne prehitro. Naj bi pa podnebna strategija postopoma zajela tudi življenjski slog vsakega posameznika – od večjega poudarka na javnem prevozu in energetsko učinkovitih domovih, do novih spodbud za obnovljive vire energije. K bolj trajnostni prihodnosti moramo pač prispevati vsi. Se pa z novimi zahtevami odpirajo tudi zaposlitvene priložnosti v ESG svetovanju, zelenem inženiringu in energetiki, denimo.