Kadrovski razpisi so bili lani le 27-odstotno uspešni, zato ocenjujejo, da je v zavodih primanjkuje okoli 340 delavcev. Ministrstvo za solidarno prihodnost medtem razmere blaži z razpisi, pomagala bo tudi plačna reforma, so prepričani.
Po podatkih skupnosti iz decembra 2023 je bilo v socialnem varstvu zaposlenih 13.279 oseb, od tega v posebnih zavodih za odrasle 1166, so navedli. Glede na anketo, ki jo je skupnost izvedla novembra 2024 v 79 socialnovarstvenih zavodih, so ugotovili, da je zaradi številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev delovnih mest v teh zavodih 343 delavcev manj, kot bi jih "po sicer zastarelih in neustreznih kadrovskih normativih za zdravstveno nego in rehabilitacijo" moralo biti, so navedli za STA.
Ob tem pa je treba upoštevati, da imajo domovi izrazito nadpovprečen delež zaposlenih invalidov (9,19 odstotka) in prav tako visok, kar 8,68-odstoten delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni (dolgotrajne bolniške, porodniške in podobno).
Uspešnost kadrovskih razpisov lani le 27-odstotna, skrbi še val upokojitev
V letu 2024 je bilo uspešnih le devet odstotkov razpisov za delovno mesto bolničar-negovalec, 13 odstotkov razpisov za dietnega kuharja, 19 odstotkov razpisov za srednje medicinske sestre in 20 odstotkov razpisov za delovni mesti socialna oskrbovalka in diplomirana medicinska sestra, so navedli v skupnosti.
Med regijami izstopajo Gorenjska z le 20-odstotnim deležem uspešnih razpisov, osrednja Slovenija z 21-odstotno uspešnostjo in Goriška s 26-odstotno uspešnostjo.
"Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so lani uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, medtem ko je predlani ta delež dosegel 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot 50 odstotkov," so navedli na svoji spletni strani. Skupnost prav tako opozarja, da kadrovske razmere dodatno zaostruje občuten val upokojitev, saj se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj deset odstotkov vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh letih pa še sedem odstotkov.
Domovi za starejše poskušajo kadrovsko krizo blažiti s tujimi delavci, katerih delež je lani dosegel skoraj šest odstotkov. Največ tujih delavcev imajo domovi v osrednji Sloveniji (13,35 odstotka), na Goriškem (8,35 odstotka) in Gorenjskem (7,44 odstotka). Največ tujih delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije in s Kosova, še navajajo na svoji spletni strani.
Zanimivosti
Kako izgleda kariera v zavarovalništvu?
Minister prepričan, da bo težave pomagala rešiti plačna reforma
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na januarski seji DZ dejal, da so kadrovsko stisko v socialnovarstvenih zavodih naslovili s sprejemom zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki ga je DZ sprejel 15. julija 2024, v veljavi pa je od 8. avgusta lani. Hkrati pa so s plačno reformo poskrbeli, da nihče, ki dela v socialnem varstvu, ne bo prejemal manj od minimalne plače in bodo tako priznana tudi vsa napredovanja, kar pomeni višje dodatke, je dejal.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ocenjujejo, da se je v povprečnem domu starejših s približno 160 stanovalci strošek za izplačilo plač s 1. januarjem 2025 povišal za približno 7,5 odstotka oziroma se bo zaposlenemu mesečno izplačilo v povprečju povišalo za 150 evrov bruto. Povišani stroški za plače zaposlenih pa naj se ne bi prelili v dvige oskrbnin, saj se bodo ti stroški sofinancirali iz proračuna, so še navedli.
Letošnja redna letna uskladitev oskrbnin v domovih za starejše s 1. marcem znaša 0,7 odstotka. To po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost pomeni, da ne bodo sledile 15-odstotnemu dvigu stroškov dela. Cene se namreč usklajujejo z inflacijo in rastjo življenjskih stroškov. Domovi starejših izračunajo in predlagajo dvig, ministrstvo pa je pri tem regulatorni organ.
V reševanje kadrovske stiske tudi z razpisi
Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev je prinesel različne ukrepe, za katere so izvajalci storitev upravičeni do sofinanciranja. Med njimi so v odgovoru na poslansko vprašanje na ministrstvu navedli pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, vključevanje prostovoljcev, zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu, posodobitev in optimizacijo delovnih postopkov, integracijski program ob zaposlitvi oseb, ki nimajo slovenskega državljanstva, sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca, kadrovske štipendije in dodatne naloge zavoda za zaposlovanje v podporo zaposlovanju pri izvajalcih. Ukrepi veljajo do konca leta 2026.
Večina javnih pozivov, ki se nanašajo na naštete ukrepe, je že bila objavljena. Maljevac je na januarski seji DZ izpostavil razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij, kjer so prejeli 26 vlog, 24 jih je bilo uspešnih. Štipendijo v višini 200 evrov je tako prejelo 88 dijakov in študentov zadnjih letnikov, ki so se s sprejemom štipendije zavezali, da se bodo po zaključku šolanja zaposlili v zavodu, ki jih štipendira.
V februarju so objavili nov razpis za štipendiranje v prihodnjem šolskem letu. Za ta namen je v državnem proračunu na voljo 288.000 evrov. Tudi za razpis za prostovoljstvo je bil velik interes, pravi minister, prejeli so 24 vlog, sedem jih je bilo uspešnih. "Tu je jasno, da bomo morali razpis ponoviti in sredstva povečati," je dejal. Na vsakih sto uporabnikov mora biti aktivnih 10 prostovoljcev, ministrstvo pa pokriva koordinacijo prostovoljskega dela. Zaključevali so tudi razpis za izobraževanje zaposlenih, po ministrovih ocenah bo vanj vključenih 65 zaposlenih. Prvi krog razpisov je pokazal, da so bili potrebni in da gredo v pravo smer, zato jih bodo v prihodnje okrepili, je še napovedal minister.
