Krajani so se združili v civilni iniciativi Cerkniškega jezera ne damo!, saj so prepričani, da gre za izjemno naravno krajino, za varovano območje med Križno jamo in Cerkniškim jezerom, ter da načrtovana gradnja posega v varovano območje Nature 2000. Zato zahtevajo celovito presojo vplivov na okolje. Najbolj izpostavljen član civilne iniciative je igralec Sebastian Cavazza. Ni mu vseeno, kako brezobzirno pri nas kapital ruši vse pred seboj in se požvižga na strokovno presojo.
Igralec se je civilni iniciativi priključil, ko mu je znanka omenila, da naj bi v bližini vasi, kjer ima vikend, zidali novo naselje. Ko je soseda vprašal, kje nameravajo zidati, je izvedel, da na območju, ki nosi ledinsko ime Ponikve. »Že ime samo pove, da tam voda ponika. Kadar so hujši nalivi, pa se tam ustvari pravo malo jezero.«
Kaj natanko se načrtuje na območju v bližini Lipsenja? Investitor je menda moral število hiš zmanjšati s 26 na 17.
Rečeno je bilo, da naj bi po sedanjem načrtu tam postavili 17 enot – verjetno bo šlo za dvojčke. Gradnja se bo začela, ko investitor pridobi gradbeno dovoljenje in ko občinski svet sprejme sklep o spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Na prvem branju so svetniki osnutek predloga že sprejeli.
Ste pomišljali oziroma tehtali svojo odločitev, preden ste se priključili civilni iniciativi Cerkniškega jezera ne damo?
Nisem pomišljal. Civilni iniciativi sem se pridružil predvsem zato, ker se zavzemamo za varovanje narave in ker od občine Cerknica in vseh drugih odločevalcev pričakujemo, da se za to mikrolokacijo izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Občina je CPVO sicer že izvedla, vendar za širše območje celotne občine in pavšalno. Podobno pavšalni so bili tudi odgovori na naše pripombe pred sprejetjem sprememb OPPN. Imamo foto- in videogradivo, da je v jesenskem obdobju zopet poplavilo, in to ravno na območju, kamor naj bi se po predlogu OPPN umestilo čistilno napravo in transformator za elektriko. Občina vztraja, da so dotično območje v istem obdobju opazovali tudi sami ter da zastajanja vode niso opazili. Smešno! Moji sosedje, ki tam živijo, so me v začetku oktobra zjutraj klicali in mi poslali posnetke poplavljenega zemljišča. Ob tako radikalnem posegu v okolje bi tudi po mnenju strokovnjakov občina vsekakor morala izvesti CPVO. Ker take študije veliko stanejo, se verjetno išče način, kako strošek zaobiti.
Zunanjega opazovalca še posebej čudi, da se bo lahko gradilo na poplavnem območju, ki so ga »prezrli«. Morda veste, kdaj je Direkcija RS za vode izdala dovoljenje za gradnjo oziroma soglasje?
Sodelujemo s strokovnjakom, ki dotično območje raziskuje že skoraj dvajset let in je na direkcijo za vode že pred časom poslal prošnjo za vris njegovih ugotovitev v vodne karte. De iure območje ni poplavno, de facto pa je. Ne vem, ali so na Direkciji RS za vode že izdali dovoljenje oziroma soglasje. Upam, da ne.
Se srečujete morda s kakšnimi grožnjami, odkar ste se vi osebno in krajani izpostavili z nasprotovanjem temu gradbenemu projektu?
Jaz osebno ne, sosedje pa so že bili deležni šikaniranja. Opazili smo tudi, da je večina anonimnih podpisov spletne peticije, ki smo jo organizirali v civilni iniciativi, z ožjega območja dveh oziroma treh vasi, ki mejijo na območje predvidene gradnje. Kar več kot očitno kaže na to, da se ljudje bojijo javno izpostaviti. Po naši javni intervenciji zdaj čakamo na sestanke pri več odločevalcih in upamo, da se pred naslednjim branjem na občinskem svetu ljudje med drugim vprašajo, kje bo potekala cestna infrastruktura za vso težko mehanizacijo, brez katere novega naselja pač ne moreš zgraditi. Kot pričakovano, tudi v tem primeru državne institucije prelagajo odgovornost druga na drugo.
Njena.si
Prvak fotografije: Xiaomi razkriva serijo Xiaomi 15 z vrhunskim sistemom kamer
Kako zdaj po osebni izkušnji dojemate vznikanje civilnih iniciativ po državi? Navezujem se na krilatico, češ da se pri nas nič ne da, ker je vedno nekdo proti.
Mi nismo a priori proti gradnji, smo pa proti nestrokovnemu obravnavanju okolja in narave. To območje je bilo prvenstveno namenjeno gradnji do sedem samostojnih kmetij. Tudi te bi bilo treba v prostor umestiti skladno z obstoječimi vodnimi pritoki. Gre za kraško pokrajino, preko katere se v Cerkniško jezero prav preko tega območja stekajo trije vodotoki. Ko enkrat zabetoniraš tako veliko območje, bo voda svojo pot našla drugje. Poleg tega gre za lokacijo znotraj treh najbolj varovanih območij, ki je zaščitena tudi kot kulturna krajina, kamor tako naselje ne sodi.
Vaš interes je izključno neprofiten – varovanje narave in zaščita kulturne dediščine. Menite, da te naloge javne institucije ne opravljajo (več) dovolj skrbno?
Mislim, da vsi vidimo, kako kapital ruši vse pred sabo. Poglejte, kaj se dogaja po svetu.
............
To je poplavno območje!
Krajani prav tako opozarjajo, da je območje, predvideno za gradnjo, poplavno, kar dokazujejo s fotografijami. To potrjujejo tudi strokovnjaki za krasoslovje, ki občini predlagajo izvedbo poplavne študije. Na drugi strani so uradni organi z županom Markom Ruparjem na čelu, ki razlagajo, da je to območje primerno za gradnjo že od leta 1996. No, laično pripomnimo, da se je od takrat podnebje spremenilo in da smo to ob velikih poplavah gotovo izkusili. Je pa stavbno zemljišče visoko varovana pridobljena pravica, ščiti jo naš pravni red in mu je občinska uprava v postopkih zavezana, pojasnjuje v javnem pismu župan Cerknice.
Župan Cerknice izpostavlja, da se je javne razprave o sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) udeležil zgolj en občan, pripombe pa je podalo osem posameznikov. Cavazza odgovarja, da je bila javna razprava organizirana v času letnih dopustov, natančneje 27. avgusta lani.
