Osnovne šole se v zadnjih letih pogosteje soočajo s težavo spletnega nasilja, ki ga je med otroki in mladostniki izjemno težko odkriti. Žrtve svojih stisk ne zaupajo nikomur, niti staršem niti učiteljem, zato nasilje ostaja prikrito. V zadnjem času pa so ponekod že odkrili več primerov spletnega nasilja med osnovnošolci, predvsem šikaniranja in žaljenja. Ti zapisi so izjemno kruti, še posebej zapisi deklet.
Spletno nasilje se dogaja na različnih platformah, najpogosteje preko aplikacij, kot je Snapchat, kjer se sporočila zbrišejo takoj po prejemu. Zaradi anonimnosti in navidezne brezskrbnosti so otroci pripravljeni zapisati grozne stvari, ne da bi se zavedali posledic svojih dejanj. Žrtve tovrstnih dejanj doživljajo velike stiske, ki se lahko končajo tragično, tudi s samomorom. Na Osnovni šoli Hajdina so nedavno zaznali primer medvrstniških žalitev preko aplikacije Snapchat.
Starši spletno nasilje svojih otrok zanikajo
»Razkritje teh 'pogovorov' nas je izjemno presenetilo,« je povedal ravnatelj Mitja Vidovič in podrobneje opisal, kaj se je dogajalo. »Naši učitelji so začeli opažati, da se ena od učenk zadnje triade obnaša drugače kot ponavadi – vse bolj se je začela oddaljevati od vrstnikov. Prav tako se ni prijavila v šolo v naravi, kar je dodatno vzbudilo našo skrb. Poizvedovali smo, a svojih težav ni zaupala niti staršem. Kasneje se nam je odprla in razkrila, da je bila tarča spletnega nasilja. V skupini na družbenih omrežjih so jo vrstniki žalili, pisali grde in nesramne stvari, večina je bila proti njej,« je pojasnil Vidovič. O dogodku so obvestili starše vseh vpletenih in jih povabili na pogovor. »Zelo nas je presenetil odziv nekaterih staršev, ki so kljub dokazom brezpogojno zagovarjali in branili svoje otroke, predvsem pa zanikali dejstvo, da je njihov otrok sploh sposoben zapisati kaj tako groznega,« je pojasnil Vidovič. To je zaskrbljujoče, saj mnogi starši verjamejo svojim otrokom brez pomislekov, ne da bi se poglobili v situacijo. Dejstvo je, da otroci v stiski včasih namenoma žalijo druge ali pustijo, da družba vpliva nanje. Starši žrtve se sicer niso odločili za prijavo na policijo. V okviru razredne skupnosti so se pogovorili z učenci, težave pa naj bi po besedah Vidoviča razrešili. Šola je o dogodku obvestila tudi vse druge starše, predvsem z namenom preprečevanja oz. zmanjševanja spletnega nasilja. »Staršem svetujemo, naj jim otroci pokažejo, katere aplikacije uporabljajo, s kom si dopisujejo in kaj pišejo ter delijo. Učenci naj doma uporabljajo zaslone predvsem za svoje delo in potrebno komunikacijo, manj priporočljivo pa je pretirano igranje igric, še posebej nasilnih, gledanje raznih videoposnetkov, ki nimajo neke koristi ali pomena (TikTok, Youtube ...). Bolj kot razne starševske aplikacije priporočamo reden osebni nadzor, saj znajo otroci zelo dobro obvoziti aplikacije,« je poudaril Vidovič. Večina staršev se sicer zaveda resnosti problema in sodeluje s šolo pri vzgoji in preprečevanju nasilja. »Zavedati se moramo, da odraščanje prinaša izzive ter da je otroke in starše nujno ozaveščati o nevarnostih, povezanih s spletnim nasiljem,« je še dodal sogovornik.
Estrada
Tako zdaj živita Maruša in Luka Bračun
Širovnik: »Razlogi za žaljenje so popolnoma nesmiselni«
Tudi na OŠ Mladika odkrivajo vse več spletnega nasilja med učenci. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika se velika večina primerov zgodi v popoldanskem času na družbenih omrežjih, predvsem v zaprtih skupinah na Snapchatu. »Učenci nam pogosto sami pokažejo posnetke zaslona, ki dokazujejo žaljivo komunikacijo. Nekaj primerov smo že prijavili policiji, saj se nasilje, ki se začne na spletu, pogosto prenese tudi v šolo in na druga področja njihovega socialnega življenja. Fantje si na spletu izrekajo žaljivke, dekleta pa so pogosto še bolj kruta – vrstnice izločajo iz skupin z grdimi besedami, jih žalijo zaradi videza ali celo nepomembnih podrobnosti, kot je dolžina las. Razlogi za izključevanje so pogosto popolnoma nesmiselni, vendar povzročajo hude stiske,« je povedal Širovnik.
Starši pogosto sploh ne vedo, kaj si otroci pišejo, saj so ti zelo spretni pri skrivanju sporočil. »Mi se trudimo slediti trendom in se izobraževati o novih platformah, vendar je težko držati korak z vsemi novostmi,« je poudaril Širovnik, ki meni, da bi morali nujno omejiti dostop do družbenih omrežij. »Ena izmed rešitev bi lahko bila digitalna potrdila, ki bi dejansko preverjala identiteto uporabnika. Najverjetneje pa so interesi velikih tehnoloških podjetij preveliki, da bi takšne omejitve dejansko zaživele,« je kritičen Širovnik. Poleg tega opažajo, da ima v zadnjih letih vse več otrok pametne telefone že v drugem ali tretjem razredu. Posledično otroci že zelo zgodaj obvladajo tehnologijo in se zavedajo, kaj vse obstaja na spletu – a pogosto brez kritične presoje in nadzora odraslih.
Tudi v digitalnem svetu je treba biti odgovoren
Na Osnovni šoli Ljudski vrt opažajo, da je verbalno nasilje na spletu zelo prisotno. Otroci žaljivke in neprimerne komentarje izrekajo neposredno prek različnih komunikacijskih kanalov, kot so WhatsApp, TikTok in druge platforme. »Še bolj zaskrbljujoče je, da za takšno vedenje pogosto najdejo vzore pri starejših, ki se tudi sami neprimerno izražajo na družbenih omrežjih – pogosto nekulturno in sovražno do drugih. To ni le težava šol, ampak celotne družbe,« je poudarila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Dodatna težava je, da mnogi starši trdno stojijo za svojimi otroki, tudi ko so ti žaljivi do drugih. Ne prepoznajo tega kot problematično vedenje, nasprotno – pogosto se upirajo vsakemu ukrepu, ki bi omejil ali sankcioniral takšno ravnanje. Odgovornost je po besedah Vaupotič Zemljičeve skupna – če se nasilje dogaja v šoli, moramo ukrepati učitelji, če pa se zgodi popoldne na spletu, morajo biti pobudniki ukrepov starši. Pomembno je ozaveščati o nevarnostih in tudi kaznivosti sovražnega in žaljivega vedenja na spletu. »Dejstvo, da otroci na spletu pišejo vse, kar jim pade na pamet, ne da bi se zavedali posledic, kaže na širši družbeni problem. Kot družba smo padli na izpitu, ker smo dovolili kulturo brezmejne svobode izražanja, kjer so žaljivke in poniževanje postali nekaj običajnega. V šolah učimo otroke spoštljive komunikacije, a zgled, ki ga dobijo drugje, pogosto govori drugačno zgodbo. Zato je nujno, da vsi – starši, učitelji in širša skupnost – postavimo jasne meje in otrokom pokažemo, kako naj se odgovorno vedejo v digitalnem svetu,« je kritična Vaupotič Zemljičeva.
