Po pisanju bralke so po bolnika prišli policisti in ga odpeljali v psihiatrično bolnišnico, kjer naj bi z njim slabo ravnali, potem pa so ga po dobrem mesecu preselili. Ponovno brez njegove privolitve, v bolnišnico v drugi kraj, kjer naj bi hiral. Sprašuje se, zakaj mu je država in predvsem njegova družina obrnila hrbet.
Sprejem v bolnišnico zaradi ogrožanja sebe in drugih
Kaj pomeni prisilna hospitalizacija? Prisilna hospitalizacija je pridržanje posameznika po psihiatrični zdravstveni organizaciji na zaprtem oddelku brez njegove privolitve zaradi zdravljenja. Ta ukrep uporabijo, ko ocenijo, da je to potrebno za zaščito njegovega zdravja ali varnosti. Najpogostejši vzrok za tako odločitev je pacientovo stanje, ko oseba ni sposobna samostojno sprejemati odločitev zaradi hude duševne motnje ali nevarnosti zase ali za druge. Postopek prisilne hospitalizacije običajno zahteva sodni ali zdravniški odlok.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da moramo razumeti pojem neprostovljna hospitalizacija, ki je hospitalizacija pacienta v psihiatrični bolnišnici brez njegove privolitve. Pod prisilno hospitalizacijo pa razumemo »dejanje prisile; medtem ko o neprostovoljni hospitalizaciji govorimo, ko psihiatrična bolnišnica pacienta zadrži brez njegove privolitve, ne glede na okoliščine, ali se je pacient hospitalizaciji aktivno upiral in se ga je zadržalo s prisilo ali zgolj ni podal privolitve, ni pa se aktivno upiral in zato pri zadržanju ni bila uporabljena prisila. O neprostovoljni hospitalizaciji govorimo tudi takrat, ko pacient ni zmožen zaradi svojega zdravstvenega stanja ali starosti podati soglasja.«
Pod katerimi pogoji se lahko bolnišnica odloči za tak ukrep, ureja zakon o duševnem zdravju, ki tako hospitalizacijo razume kot dopustno, če pacient ogroža svoje življenje ali življenja drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pri tem trpi za hudo moteno presojo realnosti in ne obvladuje svojega ravnanja, in ko odpovedo druge oblike pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
Predlog lahko poda kar nekaj oseb in ustanov
Predlog za take vrste hospitalizacijo podajo izvajalci zdravljenja, socialnovarstveni zavod, center za socialno delo, družinski člani, državno tožilstvo, za mladoletnika pa tudi zakoniti zastopnik. »Včasih je potrebna ob napotitvi asistenca policije,« povedo na ministrstvu.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Osebo lahko sprejmejo v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, opravi pa se na podlagi sklepa sodišča. Nato pa mora psihiatrična bolnišnica v treh dneh od vročitve sklepa pozvati osebo, da se najkasneje v sedmih dneh po pozivu zglasi v psihiatrični bolnišnici. »Če oseba določenega dne ne pride in svojega izostanka ne upraviči, direktor psihiatrične bolnišnice odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom, pri izvedbi nujnega prevoza pa lahko zahteva pomoč policije. Če tudi na ta način ni mogoče izvesti sklepa sodišča, sodišče odredi privedbo. Sodišče tudi določi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme. Tak sklep sodišče izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.«
Psihoze ali duševne motnje glavni vzrok
Za katere bolezni se največkrat odredi in zakaj? Vedno morajo ugotoviti, ali je ogrožanje posledica duševne motnje, vse pa spadajo v okvir psihoz. Psihoze so lahko organske (demenca, intoksikacija s psihoaktivnimi snovmi) ali funkcionalne (shizofrenija, psihotična epizoda bipolarne motnje, ponavljajoča se depresija in podobno).
V Sloveniji imamo pet psihiatričnih bolnišnic in en oddelek za psihiatrijo, ki deluje v sklopu UKC Maribor. Vseh teh šest ustanov ima oddelek pod posebnim nadzorom in osebo se največkrat odpelje v najbližjo psihiatrično ustanovo.
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj več kot 67 odstotkov prebivalcev držav članic EU še vedno poroča, da nimajo zadostne pomoči na področju duševnega zdravja, v Sloveniji pa je ta delež po njihovih podatkih še višji, kar 88 odstotkov, kar kaže na slabo dostopnost do storitev na področju duševnega zdravja.
Zloraba je kaznivo dejanje
O navedbi bralke, da so s pacientom slabo ravnali, pa na ministrstvu pravijo, da ukrepi prisilne hospitalizacije predvidevajo tudi uporabo »posebnih varovalnih ukrepov, s katerimi se obvladuje nevarno vedenje. Prisilno hranjenje pa se ne izvaja, vendar so mnogo bolj ogroženi pacienti, če ne vnesejo dovolj tekočin.«
Nepravilno ravnanje zdravstvene organizacije, ki je pridržala uporabnika na tako imenovanem zdravljenju, pa je lahko tudi kaznivo dejanje prisiljenja ali neupravičenega odvzema prostosti.
