Po mnenju predsednice s frankolovskim zločinom so okupatorji grobo poteptali človekovo dostojanstvo ter grozovito posegli v življenja stotih družin ter v prihodnji razvoj slovenskega naroda. Z izgubo stotih življenj so bile družinam in narodu odvzeti tudi njihovi upi, hrepenenja, sposobnosti, pričakovanja, hotenja - vse, kar so si naši rojaki želeli in za kar so si prizadevali v svojih sredinah, je izpostavila Pirc Musar in dodala, da je sto nedolžnih življenj ugasnilo za ceno enega in to takrat, ko so se že kazali obeti konca grozot in vnovičnega začetka težko pričakovane svobode.
"Zelo me žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih žrtev zločina, ljudje še vedno ne živijo v miru. Sporočila tega prostora in dogajanje po svetu nas opozarjajo, da se iz zgodovine nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve," je dejala predsednica.
Mednarodna skupnost, tako Pirc Musar, pa vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči. Odgovornost vseh nas je, da se civilizacijske vrednote branijo in ohranijo. "Zdaj je skrajni čas za enotnost in solidarnost," je povzela in opozorila, da nepremišljena uporaba politične retorike, moči in interesov lahko povzroča nemir, destabilizacijo in kaos. V obdobju globalne soodvisnosti in povezanosti pretres na enem koncu planeta povzroči reakcijo na drugem koncu in pri tem izgubljamo vsi.
Ekipa
Valentinov Groove v Cityparku: sejem »vinilk«, DJ nastopi in nagradna igra
Napenjanje mišic, žuganje s prstom in komolčenje na mednarodnem parketu ne koristijo nikomur, je poudarila in dodala, da moramo globalne izzive reševati premišljeno, strpno in sodelujoče, skupaj. "To sta naša odgovornost in naš dolg do preteklih žrtev - in tudi do generacij, ki prihajajo za nami," pravi Pirc Musar.
Poudarila je, da mrajo svoboda, mir, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ostati naše temeljne vrednote. Preprosto nimamo druge izbire, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu. Žrtve preteklih vojn so omogočile, da lahko živimo v lastni državi, v mirnem sobivanju s svojimi sosedi prek državne meje, v regiji in širše, je spomnila predsednica. Po besedah predsednice smo smo se Slovenci povezali vedno, ko je bilo to ključno za naš obstoj. Znati moramo sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju ter poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi. Pirc Musar je še dodala, da naj se iz zgodovine ne prenašata jeza in sovraštvo, temveč naj se prenaša spomin, ki nas opominja na to, kaj jeza in sovraštvo lahko prineseta.
Današnjo žalno slovesnost ob 80-letnici poboja in v spomin na nedolžne žrtve sta pripravila Mestna občina Celje in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev na Stranicah. Frankolovski zločin, je bil poboj stotih Slovencev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem 12. februarja 1945, ki so ga izvedli nemški okupatorji. Velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno.
Frankolovski poboj pred 80. leti je bil povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeisterja. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeisterjeve poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeisterjevo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih devetindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom. Spominsko območje na Frankolovem obsega ostanke drevoreda jablan ter dva grobova, kamor so po obešenju zakopali žrtve. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki. Najmlajši je bil star 16 let, najstarejši talec pa je imel 64 let.
