Že vrsto let opozarjajo na tveganja
Kljub številnim potresnim sunkom o večji škodi ne poročajo. Vendar pa znanstveniki opozarjajo, da bi se potresna aktivnost lahko nadaljevala več tednov, hkrati pa ne izključujejo možnosti močnejšega potresa.
Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na tveganja množične urbanizacije Santorinija, kjer so očarljive vasice spremenili v eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij. "Razvoj otoka je potekal brez ustreznega upoštevanja okoljskih in varnostnih vprašanj," pravi Dimitris Papanikolaou, profesor geologije na Univerzi v Atenah in nekdanji vodja grške organizacije za načrtovanje in zaščito pred potresi.
Kot pojasnjuje, je posledica danes očitna – luksuzni hoteli z bazeni in jacuzziji visijo nad plazovitimi pobočji otoka, kjer so mehka vulkanska tla nestabilna. "Na tem območju ne bi smeli graditi ničesar," opozarja Papanikolaou. "Seizmična aktivnost ga še vedno ogroža."
Razglašene izredne razmere
Zaradi potresov je vlada prejšni teden četrtek razglasila izredne razmere. Zapirala je šole, napotila vojsko. Medtem je na tisoče ljudi z letali in trajekti zapustilo otok. Oblasti so objavile opozorila pred zemeljskimi plazovi za pet območij, vključno z glavnim pristaniščem Santorinija, in zaprle območja vzdolž kaldere – roba starodavnega, potopljenega vulkana, katerega stranice segajo v čiste vode Egejskega morja.
Prekomerni turizem je v zadnjih letih sprožil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vode in prenaseljenosti po vsej Grčiji. Toda Santorini je skrajni primer, saj na milijone turistov vsako leto obišče njegove pobeljene tlakovane ulice in zgradbe z modrimi kupolami.
Zanimivosti
Petrolov učni center: Ko se novi prodajalci učijo od najboljših
Naravne nesreče na otoku
Otok je zaradi vulkanskega izbruha nastal 1600 let pred našim štetjem. Naravne nesreče niso nekaj novega za Santorini, ki je doživel uničujoč potres že v letu 1956.
Sodoben gradbeni razcvet se je začel v osemdesetih letih 20. stoletja, da bi znova privabili turiste. Že pred zadnjimi potresi so strokovnjaki zahtevali študije, da bi ocenili, ali so stavbe potrebne ojačitve. Leta 2021 je poročilo Helenskega društva za okolje in kulturno dediščino, naročeno s strani otoških oblasti, opozorilo na nujno potrebo po inženirski študiji tal za oceno varnosti zgradb na kalderi.
Številne zgradbe brez ustreznih gradbenih dovoljenj
Na podlagi podatkov grške tehnične zbornice je poročilo razkrilo, da številne zgradbe nimajo ustreznih dovoljenj – med njimi skoraj četrtina pripada turističnim podjetjem. "Potreben je takojšen nadzor nad nenadzorovano gradnjo v kalderi," opozarja poročilo.
Novembra je ministrstvo za okolje za eno leto ustavilo gradnjo na tem območju in lastnikom naložilo izvedbo ocene tveganja. Če je ne bodo opravili, jim grozi odvzem dovoljenj, je pojasnil Dimitris Bakoyiannis, generalni sekretar za prostorsko načrtovanje in urbano okolje.
Prebivalci zaskrbljeni
Ob petkovem obisku Santorinija je premier Kyriakos Micotakis pozval k umiritvi razmer in v intervjuju za Reuters zagovarjal gradbene standarde. "Imamo zelo strog gradbeni predpis, ki velja po vsej državi, zlasti na potresno ogroženih območjih," je dejal. "Zato smo prepričani, da je bilo storjeno vse potrebno."
Kljub temu številne prebivalce skrbi vpliv potresne aktivnosti na prihajajočo turistično sezono, ki se začne maja. Mathaios Kourgialis, lastnik majhnega hotela na vrhu kaldere, je ta teden že prejel več odpovedi rezervacij. "Če se bo to nadaljevalo še nekaj mesecev, bo sezona izgubljena," opozarja.
