Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da so na današnjem delovnem posvetu o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prejeli "kar nekaj dobrih pripomb", ki jih bodo preučili in novelo zakona dopolnili. Javnosti jo bo minister za šolstvo predstavil prihodnji teden. Arčon je še dodal, da pripombe ne prinašajo večje spremembe.
Posveta so se udeležili premier Robert Golob, šolski minister Vinko Logaj in finančni minister Klemen Boštjančič.
V šolstvu se dogajajo spremembe, zato je pomembno, da so deležniki o njih usklajeni, saj postavljajo okvirje za naslednja leta, je dejal Golob in ob tem poudaril pomen konstruktivnega dialoga vladne strani z deležniki iz šolstva.
Logaj je zbranim predstavil najpomembnejše prihajajoče spremembe novele zakona, s katero se urejajo področja, ki zagotavljajo razvoj in višjo kakovost vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.
Boštjančič je po navedbah premierjevega kabineta poudaril, da so razvojni programi ključnega pomena za konkurenčnost države in krepitev družbenih vrednot. V izjavi za medije pa je dejal, da so investicije v šolstvo zadnjih 20 let zaostajale za vsemi ostalimi podsistemi v tej državi "in to je treba obrniti". Čeprav ministrstvo za finance načeloma nasprotuje temu, da se v zakone vpiše vezava sredstev na BDP, v primeru šolstva pa tudi sami priznavajo, da je potrebno, da se sistemski vir financiranja razvojnih projektov v šolstvu zapiše v zakon.
Predlog novele zakona namreč predvideva, da se bodo sredstva za razvoj in investicije v šolstvo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, "dokler ne pridemo do 0,5 odstotka BDP", je pojasnil Boštjančič, ki je navedel še, da so sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v štirih letih podvojili.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Večinoma podpirajo spremembe
Tudi deležniki v šolstvu so izrazili zadovoljstvo, da je vlada prepoznala pomembnost šolskega sektorja.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je dejal, da sindikat spremembe pri financiranju razvoja v šolstvu podpira, ne strinjajo pa se s predlogi, ki omejujejo vpliv svetov šol oz. vrtec pri pritožbah zaposlenih ob odpovedi delovnega razmerja in vpliv ministra pri imenovanju in razreševanju ravnateljev. "Mi menimo, da se s tem na nek način zaupanje v svete šol in vrtcev zmanjšuje," je dejal za STA.
Predlog novele zakona namreč predvideva, da bo pri imenovanju ravnateljev potrebno soglasje ministra, ki bo ravnatelja pod zakonsko določenimi pogoji lahko tudi razrešil.
"Dokler je minister strokovnjak za šolstvo, kot je sedaj, se ne bojim, ko pa bo to človek, ki bo imel drugačne poglede oz. ne bo poznal našega področja, pa bo lahko tako ali drugače vplival na to, kdo bo imenovan," je izpostavila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, ki to vidi kot poskus politizacije šolstva. Sicer pa spremembe, ki jih prinaša novela, pozdravljajo.
Pri spremembah imenovanja ravnateljev "starši v resnici ne moremo imeti zadnje besede", je izpostavila predsednica Zveze aktivov svetov staršev Lara Romih. So pa starši počaščeni, da lahko aktivno sodelujejo pri spremembah, pravi, tudi višje financiranje kaže v pravo smer.
Spremembe, ki jih prinaša novela zakona, je pozdravila tudi podpredsednica republiškega odbora Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Barbara Novinec, predvsem zakonsko opredelitev minimalnega števila oddelkov, ki jih lahko ima samostojni vrtec. Novela zakona sicer opredeljuje tudi najvišje število oddelkov, ki jih lahko ima javni vrtec. Tudi Novinec je izpostavila pomisleke pri spremembi imenovanja ravnateljev, meni namreč, da lokalna skupnost izgublja vpliv.
