- Bojkot trgovin na Hrvaškem: skoraj polovico manj prometa v maloprodaji
- Trgovci na Hrvaškem ne bodo znižali cen, napovedan nov bojkot
Že tako visoke cene živil v hrvaških trgovinah in nato še napoved trgovcev, da so na vidiku nove podražitve, so del hrvaške javnosti spodbudile k aktivnemu uporu z bojkotom trgovin. Med prvimi so k temu prejšnji teden pozvali na hrvaški platformi Halo, inspektore, pozivu pa so se hitro pridružili tudi nekateri sindikati. Kot smo že poročali, je bojkot potekal v petek, državljani pa so se na iniciativo odzvali v velikem številu.
Enodnevni bojkot je močno zarezal v dobiček trgovcev, saj je bil promet v trgovinah na drobno v primerjavi s petkom pred tem nižji za kar 53 odstotkov, trgovci pa so ob tem izdali za 44 odstotkov manj davčno potrjenih računov. Promet v vseh dejavnostih je bil manjši za 29 odstotkov, število računov pa za 36 odstotkov. Glede na analizo hrvaške televizije Nova TV so imele hrvaške trgovine v preteklem tednu za dobrih 44 milijonov evrov manj prometa kot teden pred tem. Trgovci na čelu s trgovskimi verigami medtem vztrajajo, da cen kljub bojkotu in izgubi ne nameravajo znižati.
Medtem se po petkovem »uspehu« akcije na Hrvaškem pozivi k bojkotu zlasti prek družbenih omrežij širijo tudi med državljani Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
V Sloveniji dvig cen hrane in pijače pod povprečjem EU
Za komentar dogajanja na Hrvaškem in zlasti pozivov k bojkotu, ki se v zadnjih dnevih vrstijo tudi v Sloveniji, smo se obrnili na Trgovinsko zbornico Slovenije, kjer ocenjujejo, da ti pozivi pri nas niso utemeljeni. S prstom so pokazali na inflacijo. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je povprečna letna rast cen v Sloveniji leta 2024 glede na leto pred tem znašala dva odstotka, medtem ko so bile maloprodajne cene hrane in brezalkoholnih pijač v lanskem letu v povprečju višje za 1,1 odstotka. Kar zadeva cene hrane, so se dvignile za 2 odstotka, manj od povprečja v EU in bistveno manj kot na Hrvaškem, kjer je po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije ta dvig znašal 4,7 odstotka. Pri nas so k povprečni inflaciji v največji meri prispevale »cene storitev, ki so bile v tem obdobju povprečno višje za 4,2 odstotka.«
Zanimivosti
Ti ugodni izdelki so si prislužili znak “ODLIČNA KAKOVOST”
V Trgovinski zbornici Slovenije razlog za zmernejšo rast cen hrane v Sloveniji v primerjavi zlasti s Hrvaško in tudi nekaterimi drugimi državami EU vidijo v »popolni konkurenci med trgovci na slovenskem trgu.« Ob tem so izpostavili, da so glede na zadnjo medsosedsko primerjavo cen, ki jo je na podlagi podatkov Eurostata izvedel Surs, cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji »na primerljivih ravneh v primerjavi s sosednjimi državami, najdemo pa v Sloveniji tudi cenovno ugodnejša živila napram Avstriji, Italiji, pa tudi kot na Hrvaškem.«
Bojkot bi položaj dodatno otežil
Po pojasnilih Trgovinske zbornice Slovenije se je trgovina pri nas v zadnjem obdobju »znašla v zahtevnem in nezavidljivem položaju, ki ga poleg vedno višjih stroškov in odliva kupne moči v tujino, k čemur prispeva tudi prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah, dodatno otežuje še vedno večja birokratizacija poslovanja.« Bojkot trgovin bi tako položaj trgovcev in posledično tudi vseh ostalih deležnikov v distribucijskih verigah še dodatno otežil, pri čemer iz tega ne bi bili izvzeti tudi številni mali trgovci, so še pojasnili.
Kupna moč slovenskega potrošnika se je sicer po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjih dveh letih okrepila. Po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije gospodinjstva pri nas za hrano v povprečju namenijo dobrih 15 odstotkov mesečnih prihodkov, kar je primerljivo s povprečjem EU in za dobre tri odstotne točke manj od deleža na Hrvaškem.
