Reševanje treh zasutih rudarjev je bilo primerljivo z reševanjem iz zasutega cestnega tunela, v katerem se poleg ponesrečencev nahajajo tudi zasuti tovornjaki in avtomobili. Te morajo reševalci ročno obkopati, pri tem pa paziti, da ne poškodujejo žrtev. V prvih urah so morali delovati tudi v zaplinjeni atmosferi, a so za to primerno opremljeni, smo neuradno izvedeli.
Pojava izliva gline, zaradi katerega so v Premogovniku Velenje življenje izgubili trije rudarji, po besedah predstojnika oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Željka Vukelića, ni mogoče predvideti.
»To je pač narava, v določenem trenutku je močnejša od nas,« je dejal za Svet24. Velenjska odkopna metoda je strokovno priznana kot zelo varna za odkop premoga pod vodonosnimi sloji, a vsak odkop premoga ni enak, saj sloji niso homogeni, ob tem pa je, po njegovih besedah, nemogoče napovedati tudi izbruhe plina ali hribinske udare.
Natančna analiza nesreče bo pokazala, ali so bili upoštevani vsi varnostni ukrepi, nato se bo odločalo naprej. Pojasnil je, da premogovnik s predhodnimi raziskavami varnost odkopne trase razišče s prevrtavanjem. Koliko teh prevrtavanj se je izvedlo, bo pokazala analiza rudarskega inšpektorata.
Gre za vrtine s premerom od 40 do 100 milimetrov, ki pa lahko kaj hitro prevrtajo mimo ujete gline v zdrav sloj. »Stoodstotne varnosti ni, in seveda se vsi rudarji tega zavedajo,« je poudaril Vučelić. Dodal je, da v Velenju lignit izkopavajo že preteklih 150 let, zato ni mogoče trditi, da do podobnega izliva gline ni prišlo še nikoli, a se kaj takega zagotovo ni zgodilo zadnjih 30 ali 40 let.
V minulih dneh je generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec pojasnil, da je izliv v rov nasul približno 750 kubičnih metrov materiala, ki so ga reševalci odkopavali ročno. Glina pa je, po Vučelićevih besedah, reševalcem povzročala veliko preglavic, ob tem pa je niso mogli odkopavati strojno, saj bi tvegali, da bodo s tem poškodovali katerega od zasutih rudarjev.
Neuradno smo izvedeli, da je bilo reševanje primerljivo z reševanjem iz zasutega cestnega tunela, v katerem se nahajajo avtomobili in tovornjaki, ki jih morajo reševalci obkopati, da pridejo do ponesrečencev. V konkretnem primeru so se zasuti stroji, kot sta transporter in kombajn, predvidljivo nahajali v desnem profilu tunela, a reševalci niso vedeli, kje točno se nahajajo ponesrečenci.
V prvih urah reševanja so morali reševalci delovati tudi v zaplinjeni atmosferi, vendar so za to primerno opremljeni in usposobljeni, saj jim dihalni aparati na stisnjen kisik omogočajo do štiri ure dihanja, je še zagotovil naš sogovorec.
Na uradna pojasnila Premogovnika Velenje še čakamo.
