V skladu s predstavljenimi izhodišči bi bila prva nepremičnina, v kateri njen lastnik živi, povsem oproščena davka, obdavčena pa bi bila druga in vsaka naslednja nepremičnina. Vlada predlaga obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo, pri čemer bi davčno osnovo predstavljala posplošena vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava.
Če bi lastniki drugo oziroma druge nepremičnine oddali v najem na podlagi najemnih pogodb, bi bili deležni davčnih ugodnosti. Ugotovljena davčna obveznost bi se znižala za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. Vlada želi na ta način okrepiti ponudbo na trgu najemnih stanovanj in spodbuditi pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddajanja stanovanjskih nepremičnin. Obdavčitev nepremičnin bo po besedah premierja Roberta Goloba tudi podlaga za razbremenitev plač,
Izhodišča za uvedbo nepremičninskega davka, so v javni razpravi še do naslednje nedelje, 25. januarja.
Uskladitev minimalne plače
Socialni partnerji bodo nadaljevali s posvetom o uskladitvi minimalne plače za letošnje leto, katere znesek najkasneje do konca januarja določi in v uradnem listu objavi minister, pristojen za delo, torej Luka Mesec. Sindikati mu za letos predlagajo 3,5-odstotno uskladitev, s čimer bi se minimalna plača dvignila na približno 1.300 evrov bruto. Več sindikatov pa je Mesca pozvalo, da se pri uskladitvi minimalne plače upošteva enak odstotek uskladitve kot pri uskladitvi pokojnin; ta naj bi predvidoma znašal 4,6 odstotka. Na ta način bi se poleg dejanske inflacije upoštevala tudi rast povprečne plače.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa
Na dnevnem redu ESS je tudi predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, o katerem so sprva nameravali razpravljati že na prejšnji seji, a so obravnavo zamaknili na danes. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, k sprejetju katerega že dalj časa pozivajo v gospodarstvu, je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin, k prizadenejo podjetja.
V skladu s predlogom sheme, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, bi lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči bi podjetja oddala na Zavod za zaposlovanje.
Na področju dela bo razprava socialnih partnerjev tekla še o zaposlovanju tujih delavcev.
Dvig sredstev za študijsko dejavnost
Socialni partnerji bodo imeli na mizi tudi osnutek zakona o visokem šolstvu. Kot poroča STA, so ključne novosti, zajete v osnutku novega visokošolskega zakona, spodbujanje zdravega življenjskega sloga študentk in študentov ter zaposlenih, krepitev spoštovanja načela enakosti spolov, podrobnejša ureditev podeljevanja koncesij in tudi ustanavljanje visokošolskih zavodov. Z osnutkom zakona želi ministrstvo za visoko šolstvo zagotoviti postopni dvig sredstev za visoko šolstvo in študijsko dejavnost, in sicer na letni ravni 1,5 odstotka BDP za visoko šolstvo in en odstotek BDP za študijsko dejavnost. Trenutno financiranje znaša okoli 0,6 odstotka, navaja STA.
