Dom na Krasu je javni, posebni socialno varstveni zavod. Izvaja institucionalno varstvo, namenjeno odraslim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju.
Selitev šestih uporabnikov v stanovanjsko skupino v Solkanu je bila letos izvedena v okviru procesa deinstitucionalizacije zavoda Dom na Krasu, ki poteka od leta 2019. Ta proces temelji na zavezah Slovenije iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in predstavlja dolgoročen cilj socialnovarstvene reforme.
Inšpektor je stavbo razumel kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, čemur pa stavba ni namenjena. V svoji obrazložitvi je zapisal, da nastanitev šestih uporabnikov v institucionalno varstvo ne predstavlja začasnega reševanja stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, predstavlja pa spremembo namembnosti objekta.
V Sloveniji je sicer okoli 1000 invalidov, ki živijo v podobnih stanovanjskih skupinah, ki so del javnih socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij. Z izdajo odločbe je bil zavod Dom na Krasu primoran v takojšnje prenehanje uporabe stanovanjske stavbe.
Kot so ob tem opozorili na Inštitutu RS za socialno varstvo, ima ozadje te odločbe tudi lokalnopolitično ozadje. Z deinstitucionalizacijo Doma na Krasu se namreč ne strinjajo nekateri aktivni krajani Divače in ko je začel zavod vzpostavljati stanovanjske skupine tudi na območju Goriške, se je tam vzpostavila civilna iniciativa z močno povezavo z divaško civilno iniciativo. Inšpektor, ki je izdal odločbo, je po besedah predstavnikov omenjenega inštituta močno povezan z goriško civilno iniciativo in celo družinsko povezan z enim od njenih aktivnejših članov.
Obžalovanje ministrstva nad odločitvijo
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so odločitev gradbenega inšpektorja, da odredi zaprtje stanovanja in preselitev uporabnic in uporabnikov nazaj v institucionalno varstvo, sprejeli z obžalovanjem. Kot pravijo na ministrstvu, so budno spremljali in sodelovali s kraškimi skupnostmi tudi v preteklih letih, ko so civilne iniciative, v povezavi z lokalno politiko, spodbujale ukinitev stanovanjskih skupnosti v njihovem okolju za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
"Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin, njihovo zapiranje za zidove zavodov je nedopustno. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, ki so nam, ostalim, samoumevne. Osebno sem do odločitve inšpektorata zelo kritičen, saj vrti čas nazaj, ne morem pa se znebiti slabega občutka ob manevru civilnih iniciativ in lokalne politike. Najšibkejše med nami moramo predvsem ščititi," je ob poudarjanju, da gre pri stanovalkah in stanovalcih v deinstitucionaliziranih bivalnih enotah za ljudi, ki za normalno življenje nujno potrebujejo podporo skupnosti in vključenost vanjo, povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Zavod ponuja vso podporo za normalno življenje
Kot pravi ministrstvo, zavod zagotavlja izvajanje storitev socialnega varstva kakovostno, v skladu z vsemi predpisanimi standardi in normativi oskrbe ter da stanovalkam in stanovalcem v mreži skupnostne oskrbe v stanovanjih ponuja vso potrebno podporo za normalno življenje v skupnosti in družbi. Kot so še zapisali, so tako minister Maljevac kot strokovne službe ministrstva v tesnem stiku z vodstvom zavoda in skupaj iščejo rešitve za nastalo situacijo, da uporabnicam in uporabnikom zagotovijo dostojno mesto v skupnosti.
