Na okrožnem sodišču se bo danes nadaljevalo sojenje Branku Kastelicu, Janezu Janši in Klemnu Gantarju zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti. Sodni postopek bodo kot kaže pospremile množične demonstracije ljudi, ki so prepričani, da se obtoženim, predvsem pa prvaku opozicije godi krivica. Dejstvo je, da se sodni proces vleče že leta, in ne glede na sodbo je velika verjetnost, da se bodo obtoženi po koncu pritožili, da jim je bila kršena pravica do hitrega sojenja.
Zakaj le Janša?
Ves čas se ob omembi zadeve Trenta omenja le predsednika opozicijske SDS, Janeza Janšo. Redko zasledimo omembo preostalih dveh vključenih. Janez Janša v tem postopku celo ni prvoobtoženi. To je nekdanji direktor podjetja Imos, Branko Kastelic, ki je obtožen, da je od zasebnega podjetja Eurogradnje kupil nekdanje Janševo posestvo v Trenti. Za nepremičnine pa naj bi Eurogradnjam leta 2006 plačal bistveno (pre)več, kot je zanje leta 1992 ob nakupu plačal Janša. Očita se mu, da je posest leta 1992 kupil za takratnih 45.000 nemških mark, leta 2005 pa jo prodal za dobrih 120.000 evrov. Ljudi, ki so v Sloveniji veliko zaslužili s preprodajo nepremičnin, ki so bile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi Jazbinškovega zakona izjemno poceni, je veliko. Nepremičnine, ki so jih v času odkupa po Jazbinškovem zakonu kupovali državljani, so se prodajale po nekaj tisoč nemških mark; danes so vredne nekaj sto tisoč evrov. Res pa je, da nihče izmed njih ni bil predsednik vlade. Tožilstvo bo torej moralo dokazati, da je Janša izkoristil svoj vpliv, da je lahko sklenil tako ugodno pogodbo. Med drugim trdijo, da naj bi Imos sklenil posel z Janšo, da bi prišel do poslov z državo. A pri dokazovanju jim bo zagotovo težave delalo dejstvo, da je Imos v mandatu LDS v obdobju od 2000 do 2004 sklenil z državo za 62 milijonov poslov, v mandatu Janševe vlade pa kljub konjunkturi le za 6,2 milijona, torej za desetkrat manj.
Prava vrednost zemljišča
Njena.si
Astra AI ponuja brezplačen dostop do prvega AI tutorja za matematiko vsem učiteljem v Sloveniji
A če se vrnemo k samemu procesu in dejstvom, ki ostajajo le znotraj sodne stavbe. Branko Kastelic že vse od začetka procesa dokazuje, da s tem nakupom ni zlorabil položaja. Za ta podpis je imel namreč vsa pooblastila. Neuspešno tudi pojasnjuje, da se je podjetju zdel ta nakup dobra poslovna odločitev. Zemljišče je Imos kupil po ceni devet evrov za kvadratni meter, medtem ko so drugje zemljišča, tudi kmetijska, kupovali po cenah, ki so običajno presegale 100 evrov za kvadratni meter.
Za kupce nepremičnin, še posebej tujce, je bil v času, ko je Slovenija vstopila v EU, še posebej zanimiv obmejni pas, kamor spada tudi Trenta. Prav zato je takrat vrednost parcel v Zgornjem Posočju močno poskočila, zemljišča so se prodajala za kar petkrat višjo ceno kot leta 1992. Končno je bilo nekdanje Janševo posestvo celo po tem, ko je šel Imos v stečaj, na javni dražbi prodano za ceno, primerljivo nakupni. Kar za preostale nepremičnine podjetja v stečaju ne velja. Vse to so dejstva, ki jih navaja obramba Janeza Janše, naloga tožilstva pa je, da dokaže, da je bila odkupna cena zemljišča prenapihnjena.
Izvedenci na nasprotnih bregovih
Tako so prejšnji teden na sodišču zasliševali sodne izvedence, ki so opravili cenitev zemljišča. Sodni izvedenci tožilstva so pričali, da je bila realna cena le evro za kvadratni meter zemljišča, saj je del zemljišča znotraj Triglavskega narodnega parka, kjer gradnja ni možna, ter da investitor, kdorkoli bi že bil, nikoli ne bi dobil potrebnih soglasij za gradnjo. A po tem, ko so izvedence soočili z veliko ugodnejšo cenitvijo cenilca Franca Nahtigala in trditvami urbanistke Lidije Dragišič, da so ji iz TNP odgovorili, da bi bila na parceli pod določenimi pogoji možna nadomestna gradnja, so svoja stališča omilili. Soočili so jih tudi z dejstvom, da so bili pogoji za gradnjo v letih 2005 in 2006, ko je bil posel izpeljan, bistveno drugačni. In če je eden od sodnih izvedencev na začetku trdil, da na tem zemljišču gradnje gotovo ne bi bilo mogoče izpeljati, je pričanje sklenil s tem, da je imel v mislih zgolj novogradnjo.
Potencial zemljišča
Medtem ko v javnosti ves čas odmeva, da gre za ruševine, za področje, kjer se ne sme nič graditi, Kastelic, dokumenti in številne druge priče na sodišču pojasnjujejo, da to ne drži. Da so pri tej investiciji razmišljali o treh možnostih: da bi bil na tem mestu avtokamp (ki je tudi na drugem bregu) ali glamping – obstoječi projekt bi preuredili v sanitarije in recepcijo; ali pa bi znotraj obstoječih gabaritov, kot to dopušča Zakon o TNP, na katerega se številni radi sklicujejo, naredili dvonadstropno stavbo, v kateri bi bilo več apartmajev.
