Novice Svet24

Ena glavnih obljub, ki jih je stranka Levica dala svojim volivcem in volivkam, je bila gradnja več tisoč stanovanj oziroma rešitev stanovanjske krize. Da bi lahko svoje obljube uresničili, je vlada Roberta Goloba stanovanjsko politiko umestila v resor novoustanovljenega ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi minister Simon Maljevac, za sekretarja, ki naj bi poskrbel, da bodo besede stanovanja postale, pa določila Klemna Ploštajnerja. Po desetletjih odsotnosti kakršnekoli resne stanovanjske politike se je nova ekipa na začetku znašla v težavah, saj niso imeli podatkov za temeljito analizo stanja, na podlagi katere bi lahko sprejemali učinkovite ukrepe.

Sašo Švigelj

Vsako leto 100 milijonov

Potem ko so se obljube o pospešeni stanovanjski gradnji dalj časa pojavljale le ob političnem obračunavanju, je cela plejada predstavnikov vlade stopila pred kamere in mikrofone meseca junija, ko so končno obravnavali izhodišča za zakon o sistemskem financiranju javne najemne stanovanjske gradnje. Verjetno ni naključje, da smo prav v obdobju EU-volitev več dni poslušali Simona Maljevca, Asto Vrečko, Luko Mesca in Roberta Goloba, ko so najprej sporočali, o čem bodo govorili, nato o čem govorijo in nato še o tem, kaj so govorili in kako so v izhodišča zakona zapisali, da bo za stanovanjsko gradnjo v naslednjih desetih letih vsako leto namenjenih 100 milijonov evrov.

Obljuba zapisana v proračun

Pri sprejemanju proračuna so namero tudi konkretizirali in tako je lanska proračunska postavka za stanovanjsko gradnjo narasla s predvidenih 35,5 milijona na skoraj 139 milijonov evrov. Okroglih 100 milijonov evrov bo šlo za dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada, ki bo prejel dodatnih 2,5 milijona evrov za svoje delovanje in tako ostaja nosilna institucija za reševanje stanovanjske krize.

Izpolnjevanje obljub

Izpostavljeno

Razkrivamo 4 TOP TRENDE za čarobno okrašen dom

Direktor sklada Črtomir Remec je v zadnjih tednih večkrat izrazil prepričanje, da lahko ob omenjeni finančni injekciji in dodatni zadolžitvi sklad v desetih letih najemniški nepremičninski trg okrepi z 20.000 novimi stanovanji in tako stranki Levica omogoči izpolnitev obljub, ljudem pa lažji dostop do strehe nad glavo. A da bi se vse to lahko začelo uresničevati, mora vlada zaveze, ki jih je dala poleti, preliti tudi v zakon. Ta naj bi poskrbel predvsem za sistemski vir financiranja oziroma končno določil, od kod bomo denar za stanovanjsko gradnjo jemali. Poleg tega naj bi, kot je poleti dejal minister Maljevac, opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug in neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.

S.R./M24

Kje je zakon?

Predstavniki vlade so večkrat izjavili, da brez zakona tudi denarja za stanovanja ne bo in da je treba zakon sprejeti do konca leta. A denar je tu, na zakonska navodila o tem, kdo ga lahko porabi in kako, pa bomo čakali še kar nekaj časa. Kot so nam sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost, bo predlog zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj dokončno pripravljen predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko ga bodo poslali v javno obravnavo. Šele po tem bo jasno, kakšna naj bi bila časovnica sprejema zakona.

Najpomembnejši dokumenti

V prvi polovici naslednjega leta naj bi pripravili tudi spremembe stanovanjskega zakona, ki bodo urejale najemnine v javnem sektorju, dodeljevanje stanovanj in delovanje nepridobitnih stanovanjskih organizacij. Zakon je nekaj sprememb doživel že letos, saj je vlada s popravki državnemu stanovanjskemu skladu omogočila kreditiranje gradnje neprofitnih stanovanj. Naslednje leto se zaključuje tudi obdobje, ki ga naslavlja nacionalni stanovanjski program 2015–2025, in naša država bo potrebovala novega. Trenutno veljavni program je prinesel veliko spremembo, saj je umaknil stanovanjski sklad s trga gradnje stanovanj za prodajo in državno stanovanjsko politiko usmeril zgolj v gradnjo najemniških stanovanj. Poleg omenjenih dokumentov bi na stanovanjsko politiko lahko vplivali še uvedba davka na nepremičnine in omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking.