Zadnji odmevnejši primer se je nedavno zgodil na Celjskem. Kot smo že poročali, je bilo žrtev spletne goljufije podjetje iz okolice Celja. Slednje je ostalo brez približno 200.000 evrov, ki so jih s pomočjo spletne prevare ukradli neznanci. Modus operandi je že znan. Neznani storilci, ki se predstavljajo kot podporna služba poslovne banke, odgovornim osebam podjetij pod pretvezo posodabljanja ali vzdrževanja spletne banke posredujejo elektronska sporočila z lažno vsebino in zlonamerno spletno povezavo. Zaposlenega s tem pretentajo, da vstopi na lažno spletno stran banke, kamor vnese identifikacijske podatke in geslo. Na sredo je v zgornjem primeru celjskim kriminalistom s hitrim ukrepanjem večino denarja uspelo izslediti in zavarovati na transakcijskem računu v Nemčiji.
Da ponovno zaznavajo povečano število spletnih goljufij, pri katerih so tarče predvsem pravne osebe, je na današnji novinarski konferenci potrdil David Gracer iz uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi. Ugotavljajo, da goljufi pravnim osebam pošljejo t.i. phishing elektronsko pošto, v kateri je povezava na spletno stran, ki je videti identična spletni strani njihove elektronske banke. Ko se oškodovanci prijavijo, storilci pridejo do prijavnih podatkov in s tem do dostopa do spletnih bank teh oseb in jim lahko bančne račune v celoti izpraznijo, je pojasnil.
Rešili približno milijon evrov
Izpostavljeno
Intervju: Posestvo Berce – Tradicija, družina in prestižna vina
Policija je v preteklih tednih obravnavala 18 tovrstnih primerov s skupno škodo okoli 1,4 milijona evrov. V posameznih primerih je šlo za od 20.000 do 400.000 evrov. V 10 primerih so s hitrim posredovanjem in pomočjo urada za preprečevanje pranja denarja uspeli zavarovati skupno okrog milijon evrov odtujenih sredstev, ki so bila nakazana na bančne račune v tujino.
"Ključno je, da je prijava podana pravočasno. V primerih, v katerih smo bili uspešni, je bila prijava podana še isti dan, ko so bila izvedena nakazila," je poudaril.
Policija je v letošnjem letu sicer obravnavala več kot 1800 primerov spletne goljufije s skupno več kot 28 milijonov evrov škode. Po številu je največ primerov, ko ljudje na spletu naročijo določene predmete, ki nato niso dostavljeni. Po materialni škodi pa je največ investicijske goljufije.
Investicijska goljufija
Primerov slednje so letos obravnavali okrog 600, skupna škoda je znašala več kot 17 milijonov evrov. Ta goljufija se ponavadi začne tako, da storilec v polomljeni slovenščini posameznika po telefonu zavede, da ima ta v kriptodenarnici nekaj 1000 evrov, in če želi do denarja priti, naj si na napravo namesti določeno aplikacijo, je pojasnil Gracer.
Po njegovih besedah je običajno to aplikacija za oddaljeni dostop, kot sta AnyDesk in Supremo, prek katere lahko goljufi upravljajo mobilno napravo, namestijo aplikacije za beleženje vtipkanega in tako pridobijo podatke za dostop do spletne banke, prek katere lahko z bančnega računa ukradejo vsa sredstva. Pogosto goljufi dostopajo do več naprav hkrati in prenakazujejo sredstva med računi, tako da imajo lahko oškodovanci občutek, da so določen denar dejansko dobili, a v resnici gre za sredstva drugega oškodovanca, je dodal Gracer.
