Po predlogu bodo lahko banke pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja računa potrošniku ali podjetju oz. prekinitvi poslovnega odnosa uporabile blažje ukrepe. Z okvirno pogodbo o plačilnih storitvah bodo lahko določile način in obseg začasne ali trajne omejitve opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih transakcij. V pogodbi bodo lahko določile tudi okoliščine in primere, v katerih bo opravljanje posamezne storitve ali transakcije začasno ali trajno omejeno.
Banka bo morala glede na predlog v primeru zavrnitve sklenitve okvirne pogodbe odprtja plačilnega računa ali v primeru odpovedi okvirne pogodbe dokumentirati tudi konkretne razloge za zavrnitev ali odpoved okvirne pogodbe ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.
Sedaj velja, da ima vsak potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Veljavna ureditev določa še nekatere druge primere, v katerih banka lahko zavrne odprtje tega računa, med njimi če ima informacije, da je na plačilnem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.
Po navedbah ministrstva za finance je to v večini primerov razlog, da banke zavrnejo prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa. Da bi potrošnikom zagotovili večja dostopnost do tega računa, je predlagano črtanje tega razloga za možno zavrnitev prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa.
Novela naj bi tudi izboljšala obveščenost potrošnikov o pravici do odprtja tega računa pri banki, in sicer bo med drugim morala banka potrošnika, kateremu bo zavrnila odprtje klasičnega plačilnega računa ali mu bo račun zaprla, hkrati pisno seznaniti s pravico do osnovnega plačilnega računa.
