Status samostojnega podjetnika, ki naj bi bil odskočna deska za uspeh v svetu podjetništva, s seboj prinaša tudi številne pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na področje socialnega varstva. Najbolj znana hiba tega statusa je zagotovo neplačana bolniška odsotnost prvih 30 delovnih dni, poleg tega pa težji dostop do nadomestila za čas brezposelnosti, če podjetniška ideja ne uspe. Redno zaposleni delavci, ki brez lastne krivde ostanejo brez zaposlitve, se zgolj prijavijo na zavod za zaposlovanje in se z referentom dogovorijo o prejemanju nadomestila.
Pomembna so dokazila
Samostojni podjetniki, tudi če predvidijo slabšanje poslovanja, ne morejo zgolj ukiniti svoje dejavnosti in računati, da jim bo avtomatično pripadlo nadomestilo. Kakor pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. »Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja spadajo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje, in drugi primerljivi objektivni razlogi.«
Ob tem dodajajo, da pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec, ki ni bil vključen v zavarovanje za primer brezposelnosti na podlagi delovnega razmerja, izključno na podlagi plačila prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti.
Referenti z različnimi kriteriji?
A izkušnje samostojnih podjetnikov, ki so bili prisiljeni zaključiti svojo poslovno pot, kažejo, da je pot do nadomestila lahko silno trnova. Pred časom smo naleteli na zgodbo podjetnika, ki se je znašel v težavah: »Po petih letih sem zaprl s. p. zaradi upada dohodkov in oddal vlogo za denarno nadomestilo na zavodu, kjer mi pravijo, da je navedeni razlog za zaprtje s.p.-ja subjektiven in da je potreben objektiven razlog. Kakšen nasvet bi mi prišel prav? Kako naj obrazložim, da nimam več strank in dohodkov? Moja letna bilanca zanje ni bila dovolj objektiven razlog.« Pisec je v nadaljevanju pojasnil še, da je imel njegov s. p. negativno bilanco, a to za referenta ni bil dovolj objektiven razlog za odobritev nadomestila. V komentarjih na njegovo objavo se je izkazalo, da njegova zgodba ni osamljena.
Pritožbe na ministrstvo za delo
Na zavodu za zaposlovanje so potrdili, da so oni tisti, ki odločajo o pravici do izplačila denarnega nadomestila, vendar mora vsak, ki odda vlogo, to podkrepiti z dokazili, kot so dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, morebitna pridobljena kategorija invalidnosti, zdravniško potrdilo izbranega zdravnika, v primeru elementarne nesreče je to kopija zapisnika o prijavi škode, fotografije o povzročeni škodi ... A kot kaže, so referenti pri oceni dokazil precej svobodni, in kar je nekomu dovolj, je drugemu premalo. Na odločbo zavoda za zaposlovanje je možna tudi pritožba, ki jo obravnavajo na ministrstvu za delo.
(Ne)uspešni podjetniki
Podatki za zadnjih pet let kažejo, da v Sloveniji vsako leto z dejavnostjo preneha več kot 10.000 samostojnih podjetnikov. Lani jih je zaprlo dejavnost kar 14.000, še leto prej 13.000, letos do avgusta že skoraj 10.000. Razlogi so lahko različni: upokojitev, prehod na poslovanje v okviru družbe z omejeno odgovornostjo, redna zaposlitev in seveda stečaj ali nesolventnost. Podatka o tem, koliko od teh, ki zaprejo dejavnost, nato odda vloge za izplačilo nadomestila, na zavodu za zaposlovanje ne beležijo, vodijo le število tistih, ki nadomestilo tudi dejansko prejmejo. Leta 2021 je nadomestilo v povprečju prejemalo 806 oseb, leta 2022 864, lani 787 in letos do septembra 746.
Koliko znaša nadomestilo
Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti plačani prispevki. Od tako ugotovljene osnove se odmeri denarno nadomestilo za prve tri mesece v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti manj kot 530,19 evra, najvišji znesek pa ne več kot 892,50 evra bruto.
