Predvsem zaradi staranja prebivalstva število primerov narašča, to pa po mnenju avtorjev poročila zahteva še večjo pozornost pri preventivi, zgodnjem odkrivanju in celostni obravnavi bolnikov. V letu 2021 je za rakom zbolelo 9319 moških in 7969 žensk. Dve tretjini novih primerov raka so zabeležili pri ljudeh, starejših od 65 let. Za rakom je v obravnavnem letu umrlo približno 3500 moških in 2500 žensk, piše v sporočilu za javnost Onkološkega inštituta Ljubljana.
Največ raka kože, pljuč, dojk, prostate, debelega črevesa in danke
Skoraj 60 odstotkov vseh novih primerov predstavljajo raki kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke. Kot so opozorili v poročilu, so ti raki pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom, torej s kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, pomanjkanjem gibanja, nezdravo prehrano, prekomerno telesno težo ali izpostavljenostjo soncu.
Na prvem mestu pri moških in ženskah nemelanomski kožni rak
Pri moških zavzemata nemelanomski kožni rak in rak prostate vsak približno petino vseh rakov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi rak dojk, ki predstavlja približno petino vseh rakov, nato pa še pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.
Pri otrocih največ levkemije
Pri otrocih in mladostnikih so najpogostejše levkemije, sledijo jim tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema in limfomi. Mlajši odrasli moški v starosti od 20 do 40 let zbolevajo največ za rakom mod in kože, pri ženskah v tej starosti pa je na prvem mestu rak dojk.
Zdrav življenjski slog in presejalni programi
Preventivni ukrepi lahko ogroženost za nastanek raka bistveno zmanjšajo. Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana pozivajo ljudi, naj upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe za raka Zora, Dora in Svit. Ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.
Dolgoročne posledice zaradi covida-19
Kot je poudarila predstojnica sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Vesna Zadnik, zaradi staranja prebivalstva, nezdravega življenjskega sloga in okoljskih vplivov, število novih primerov raka v Sloveniji še naprej narašča, to pa kaže na naraščajoče breme te bolezni za posameznike, za družbo in zdravstveni sistem.
Poročilo se nanaša na drugo leto, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19. V tem letu so odkrili več novozbolelih kot leto poprej. "Podatki kažejo tudi, da bo imela pandemija covida-19 dolgoročne posledice na zgodnje odkrivanje in obravnavo bolnikov z rakom. Čeprav se je število novih primerov povečalo v primerjavi z letom 2020, še vedno nismo v celoti nadoknadili primanjkljaja diagnosticiranih primerov iz prvega leta epidemije. Zaenkrat pa ne opažamo, da bi to vplivalo na razporeditev stadijev ob diagnozi," je pojasnila Zadnikova.
Napredek pri preživetju raka
V Sloveniji živi že več kot 130.000 ljudi, ki so v preteklosti zboleli za rakom, kar po ugotovitvah avtorjev poročila odraža napredek v zdravljenju in preživetju bolnikov.
Petletno preživetje bolnikov, zbolelih med letoma 2017 in 2021, je doseglo 58 odstotkov za moške in 63 odstotkov za ženske. Pomenljiv napredek pri obeh spolih je opazen pri pljučnem raku, kjer je petletno preživetje pri moških že preseglo 30 odstotkov. Več kot 80-odstotno je bilo čisto petletno preživetje pri moških z rakom mod, prostate, ščitnice, kožnim melanomom in Hodgkinovim limfomom, pri ženskah pa pri bolnicah z rakom ščitnice, kožnim melanomom, rakom dojk in Hodgkinovim limfomom, so še zapisali.
Ni razlik med regijami
V poročilu ne opažajo bistvenih razlik med obremenjenostjo z rakom v posameznih slovenskih regijah. Po napovedih avtorjev bosta med rojenimi leta 2021 do svojega 75. leta za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Vesna Zadnik, ki je bila nedavno tudi ponovno izvoljena za evropsko predstavnico v mednarodni organizaciji registrov raka, je poudarila tudi pomen kakovostnih podatkov za razumevanje vplivov na obvladovanje raka in načrtovanje ukrepov v državi. "Kazalniki iz letnega poročila nas opozarjajo na dolgoročne posledice motenj v zdravstvenem sistemu ter poudarjajo pomen nemotenega izvajanja presejalnih programov ter zgodnjega odkrivanja bolezni," je dodala. Po njenih besedah je pandemija covida-19 še bolj izpostavila pomen kakovostnega spremljanja stanja in zanesljivih podatkov, ki jih zagotavlja Register raka RS.
