V zadnjih letih so se kreditni pogoji v bankah močno spreminjali. Če je bil šestmesečni euribor konec leta 2021 še negativen, je konec leta 2022 dosegel 2,7 odstotka, oktobra 2023 pa že presegel 4,1 odstotka. Po tem, ko smo bili vse od leta 2012 vajeni izredno nizkih obrestnih mer, je bila taka strma rast za marsikoga šok. Krediti so se podražili in številni večji družinski nakupi ter investicije so ostale neuresničene. Po vrhu lanskega oktobra so se obrestne mere spet začele razmeroma hitro nižati. Šestmesečni euribor je trenutno pod tremi odstotki, na 2,89 odstotka, torej na enaki ravni kot konec leta 2022.
So danes kredit dragi ali poceni?
Kaj našteti podatki pomenijo za kreditojemalce? So krediti danes poceni ali dragi? Za natančno oceno, kako ugodni so krediti v posameznem časovnem obdobju, bi bilo sicer treba primerjati efektivno obrestno mero, ki poleg obresti in pribitkov vključuje tudi preostale stroške, kot so zavarovanje kredita, vodenje kredita in stroški odobritve. Te se spreminjajo od banke do banke. A ker zgodovinskih podatkov nimamo, se bomo zanašali na euribor ter na napovedi in želje Evropske centralne banke (ECB).
Pribitki na obrestno mero
ECB je že v času negativnih obrestnih mer poudarjala, da želi tako obrestne mere kot inflacijo stabilizirati pri približno dveh odstotkih. Ker ključnim obrestnim meram sledi tudi euribor, bi lahko tudi tega pričakovali okoli te vrednosti. Banke nato euriborju dodajo še svoje pribitke. Ti so se za stanovanjske kredite v času negativnih obrestnih mer gibali med 1,5 in 1,9 odstotka, danes med 0,95 in 1,45 odstotka. Iz vidika bančnih pribitkov so torej krediti danes ugodnejši, kot so bili v času pred začetkom rasti euriborja; če prištejemo še slednjega, še vedno ne.
Velika nihanja
Če gledamo zgolj euribor in si ogledamo, kako se je gibal skozi leta, lahko ugotovimo, da se je vse od začetka leta 2009 pa do konca leta 2022 gibal v območju pod dvema odstotkoma. Pred tem pa je zabeležil nekaj rekordnih vrednosti. V tem tisočletju je bila najvišja vrednost šestmesečnega euriborja nekaj več kot 5,8 odstotka oktobra leta 2008. Edino stabilno obdobje, ko se je gibal okoli želenih vrednosti okoli dva odstotka, je bilo med junijem 2003 in oktobrom 2005. Pred tem je bil ves čas na višjih ravneh praviloma v območju med tremi in petimi odstotki.
Skozi leta ogromne razlike
Na primeru stanovanjskega kredita, vrednega 100.000 evrov, s spremenljivo obrestno mero euribor +1,4 odstotka in dobo odplačevanja 20 let, lahko prikažemo, kako bi se skozi leta spreminjal obrok kredita. Šestindvajsetega novembra leta 2001 bi začetni mesečni obrok znašal 643,5 evra, leta 2004 585 evrov, oktobra leta 2008 739,7 evra, novembra 2017 477 evrov (če banka ni upoštevala negativne obresten mere) oziroma 465 evrov, če je bila upoštevana negativna obrestna mera. Lani, ko je bil euribor na dolgoletnem vrhu, bi začetni obrok znašal 687,9 evra, danes, ko euribor znaša 2,89 odstotka, pa 621,9 evra. Izračuni so seveda približni in ne upoštevajo dodatnih stroškov, ki jih zaračunavajo banke.
Čakanje na ECB
Podatki pričajo o tem, kako spremenljive so vrednosti referenčne obrestne mere in kako težko je napovedati njihove bodoče vrednosti. Za enako vrednost kredita bi torej lahko plačevali vse od 465 pa do 739 evrov mesečnega obroka. Današnjo vrednost je treba gledati predvsem iz vidika trenda zniževanja obrestnih mer. Kje bo dno, je težko napovedati, a glede na močno ohlajanje evropskega gospodarstva nižanja obrestnih mer še ne bo konec. Tudi v ponudbi bank so fiksne obrestne mere še vedno ugodnejše od spremenljivih, kar nakazuje, da se bo referenčna obrestna mera še nekaj časa nižala. Poznavalci trgov celo menijo, da bi znal biti decembrski rez v obrestne mere, ki ga pripravlja ECB, večji, kot so bili zadnji, s čimer bi krediti postali še ugodnejši.
