Skupaj z začetkom vojne v Ukrajini se je tako v Sloveniji kot Evropi končalo dolgotrajno obdobje nizkih, celo negativnih obrestnih mer. Začela se je strma rast in pred letom dni se je trimesečni euribor povzpel celo na štiri odstotke. Krediti so se skoraj čez noč podražili, prej ugodne fiksne obrestne mere so poskočile in nakup nepremičnin s pomočjo posojila je postal občutno dražji. Obseg stanovanjskih posojil, ki so jih banke namenjale prebivalstvu, se je začel krčiti. Če je obseg stanovanjskih posojil v obdobju 2021/2022 zrasel za 736 milijonov evrov, se je v 2022/23 povečal le za skromnih 57 milijonov evrov, in kazalo je, kot da se bo kreditiranje popolnoma ustavilo. A nato se je krivulja obresti z umirjanjem inflacije in ukrepi Evropske centralne banke (ECB) spet obrnila navzdol. Euribor je v letu dni padel za eno odstotno točko in se s štirih odstotkov znižal na tri odstotke. Kot kaže, bo pot navzdol še nadaljeval. Tako lahko sklepamo iz dejstva, da banke še vedno ponujajo nižje fiksne obrestne mere kot spremenljive.
Obresti se nižajo
Ponudba bank postaja vse ugodnejša. Če se variabilne obrestne mere nižajo zaradi vse ugodnejšega euriborja, pa banke s stalnimi popravki skrbijo tudi za nižanje fiksnih obrestnih mer. Če primerjamo podatke o kreditih, ki so jih imele na spletnih straneh banke objavljene septembra in danes, lahko ugotovimo, da je večina bank ponujala posojila po fiksni obrestni meri nad 3,5 odstotka, danes pa večina bank ponuja obresti med 3,3 in 3,5 odstotka. Omenjene obrestne mere veljajo ob najetju hipotekarnega kredita v višini 80.000 evrov za obdobje 20 let (240 mesecev). Še očitnejša je razlika, če primerjamo podatke iz meseca julija, ko je najnižja fiksna obrestna mera znašala 3,8 odstotka. Zapisano potrjujejo tudi podatki Banke Slovenije, objavljeni v njihovem biltenu za mesec oktober, kjer je navedeno, da se je od lanskega decembra do letošnjega avgusta obrestna mera za dolgoročna stanovanjska posojila znižala s 3,62 odstotka na 3,51 odstotka.
Veliki prihranki
Kljub temu, da se sprememba na prvi pogled zdi minimalna, pa to v 20 letih lahko prinese velike prihranke. Če so se mesečne obveznosti v primeru zgoraj omenjenega kredita (80.000 evrov, 20 let) pred dvema mesecema gibale med 459 in 472 evrov pri fiksni obrestni meri, danes pri večini bank znašajo med 451 in 460 evrov. V 20 letih to pomeni približno 2400 evrov prihranka. Pri variabilnih obrestnih merah je razlika še občutnejša, saj so se začetni mesečni obroki pred dvema mesecema gibali med 497 in 531 evri, danes med 481 in 500 evri, kar pomeni še znatno večje prihranke. Nižanja euribora se veselijo tudi že obstoječi kreditojemalci, ki imajo v kreditni pogodbi zapisano variabilno obrestno mero, saj se njihove mesečne obveznosti spet nižajo in bližajo izhodiščnim.
Povpraševanje po kreditih spet narašča
Omenjena primerjava je narejena na podlagi pregleda kreditne ponudbe za mesec september, ki so jo naredili pri Zvezi potrošnikov Slovenije, in trenutne ponudbe bank, ki je dostopna na njihovih spletnih straneh. Seveda je vsaka ponudba vedno stvar individualnih pogajanj, a trend je več kot očiten. Ob zniževanju obrestnih mer je opazno zraslo tudi povpraševanje po kreditih, saj je skupna masa stanovanjskih kreditov letos med januarjem in septembrom že zrasla za 216 milijonov evrov in na koncu tega meseca znaša osem milijard in 488 milijonov evrov.
Vpliv na trg nepremičnin
Vprašanje pa je, kaj bo nov zagon pri najemanju stanovanjskih posojil pomenil za cene na že tako pregretem slovenskem trgu nepremičnin. Padec števila sklenjenih kupoprodajnih pogodb, o katerem lahko beremo v polletnem poročilu Gursa, namreč sovpada s padcem povpraševanja po kreditih. Če se z ugodnejšimi krediti ponovno poveča tudi povpraševanje po nepremičninah, si lahko kot kaže obetamo nove rekorde pri cenah tako novih kot rabljenih nepremičnin.
