Kot je že pred dnevi poročal Dolenjski list, so v ponedeljek v romsko naselje Žabjak v spremstvu policistov vkorakali uslužbenci Komunale Novo mesto in Romom odklopili 18 nelegalnih priklopov na vodovodno omrežje. Direktor komunale Bojan Kekec je takrat pojasnil, da je Mestna občina Novo mesto v letih 2019 in 2020 opremila romsko naselje Žabjak z javnim vodovodom, pri čemer je bilo zgrajenih 77 vodovodnih priključkov, na katere pa se legalno do konca letošnjega avgusta ni priključil nihče. Kljub temu se je v zadnjih dveh letih občutno povečala izguba vode v tem delu Novega mesta, saj se je na vodovodno omrežje nelegalno in brez vodomerov priključilo večje število gospodinjstev v Žabjaku. Zaradi nelegalnih priključkov je bila komunala mesečno oškodovana za okoli 5700 evrov.
Pomagajo jim lahko v CSD
Po besedah vodje novomeške enote Centra za socialno delo (CSD) Dolenjske in Bele krajine Alena Pusta so si lahko tisti, ki so to želeli, priključke uredili z njihovo pomočjo na način, da bi jih CSD lahko obročno odplačal iz njihovih socialnih transferjev. Nekateri so se za to možnost odločili, drugi pa tega niso narediti.
Od 32 na črno priklopljenih gospodinjstev se jih je na poziv komunale za legalizacijo odločilo 14. Ostale je komunala pozvala, naj zadevo uredijo do 18. novembra. Ker tega niso naredili, so jim priključke odklopili.
Podatka, koliko Romov je ostalo brez vode, na novomeški komunali nimajo, saj gospodinjstvom, ki so imela nelegalne priključke, niso mogli pošiljati mesečnih računov in tudi sicer ne vedo, koliko oseb živi v posameznem gospodinjstvu. "Glede na evidence o številu vseh oseb v naselju je znan le podatek, da je večina, 340 oseb, prijavljena na enem naslovu, to je Brezje 12," so za STA navedli na komunali.
Gospodinjstva, ki so ostala brez vode, si lahko po besedah Pusta priključke še vedno uredijo. Pri tem jim lahko na že omenjeni način pomaga CSD. Za zdaj se za ureditev priključka ni odločil še nobeden, pravijo na komunali.
Žabjak-Brezje izjema
Kar se tiče nelegalnih priklopov je sicer naselje Žabjak-Brezje po navedbah komunale izjema, saj v drugih romskih naseljih tako množičnih nelegalnih priklopov ne zaznavajo. Občasno odkrijejo le kakšen nelegalen priključek pri popravilu vodovoda. Večje težave pa predstavlja neplačevanje mesečnih računov za porabljeno vodo, pravijo.
Ravno zaradi tega si lahko Romi po besedah Pusta plačevanje računov uredijo prek CSD na način, da podpišejo izjavo, da lahko CSD namesto njih račune plačuje iz njihovih socialnih transferjev. "Na takšen način trenutno stroške plačuje približno 400 od okoli 3000 Romov, kolikor jih živi na območju, ki ga pokriva CSD Dolenjska in Bela krajina, število Romov, ki se odloči za tak način, pa iz meseca v mesec narašča," je za STA povedal Pust.
Težava sicer je, da gre pri tovrstnih plačilih za birokratsko zamudne postopke, ki strokovnim delavcem na CSD vzamejo veliko časa. Zato je novomeška enota CSD trenutno v pogovorih z novomeško občino, da bi jim za ta povsem administrativna dela zagotovila denar za enega dodatnega zaposlenega. "Upam, da nam bo župan prisluhnil, ker konec koncev bomo imeli od tega koristi vsi, med drugim tudi zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina oz. so v njeni lasti," dodaja vodja novomeške enote CSD.
