Poleg obnove po lanskih poplavah vlada med prioritetami v prihodnjih dveh letih izpostavlja tudi ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Vse naštete prioritete je po besedah premierja Roberta Goloba uspešno vključila v predlog proračunov kljub zaostrenim fiskalnim pogojem.
Proračunska poraba se bo v letu 2025 zvišala za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo ostala tudi v letu 2026. Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 predviden v višini 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP, leto pozneje naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP.
Predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov med drugim določa uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence, ki bo prihodnje leto izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov, ter povprečnino za občine, kot se je vlada dogovorila z občinskimi združenji.
Še pred proračunskimi dokumenti bodo poslanci po nujnem postopku obravnavali predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva neposredno financiranje zadnjih faz predkliničnega in kliničnega razvoja zdravil sirote s sredstvi državnega proračuna. S tem bi se lahko omogočilo sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, za katerega je javnost zbirala sredstva.
