Zakon o političnih strankah določa, da se mora ime politične stranke, skrajšano ime, kratica in znak stranke bistveno in nedvoumno razlikovati od imen, kratic in logotipov že registriranih. Prav tako ne smejo biti taki, da bi državljane spravljali v zmoto.
Anže Logar, ki bo po pričakovanjih predsednik nove stranke, je njeno ime javnosti razkril 24. oktobra in napovedal, da se bo ta imenovala Demokrati. Istega dne je, kot je razvidno iz podatkovne baze urada za intelektualno lastnino o prijavah in registriranih znamkah, Društvo Platforma sodelovanja, ki mu predseduje Logar, vložilo vlogo za registracijo znamke Demokrati.
Janša očital krajo imena
Štiri dni pozneje, 28. oktobra, je vlogo za registracijo znamke Demokrati podala tudi SDS, hkrati pa tudi vlogo za registracijo znamk Demokrati Slovenije, Slovenski demokrati in Slovenska demokratska stranka, izhaja iz podatkovne baze urada za intelektualno lastnino.
Prvak SDS Janez Janša je namreč že ob Logarjevem razkritju imena nove politične stranke slednjemu v zapisu na družbenem omrežju X očital krajo imena stranke. Prav tako ga je spomnil, da je uradno registrirano ime SDS Slovenska demokratska stranka s skrajšanim imenom Slovenski demokrati. Iz izbire imena Logarjeve stranke je tako po Janševem prepričanju jasno, da je edini cilj novega političnega projekta škoditi SDS.
Tudi v nedavnem pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da stranka z imenom Demokrati "ne nakazuje na poseganje v neko sredino ali v neko povezovalno sfero, ampak je to poseganje v stranko, katere član si bil 30 let in je to absolutno nefer". Prepričan je, da lahko to naredi "nekaj škode in zmede". Obenem se mu zdi nenavadno, da Logar ne vztraja pri imenu in imidžu Platforme sodelovanja, v katerega je vlagal veliko kapitala, "ampak za ime stranke izbereš ime, ki je že v lasti neke druge stranke".
Kdo je bil prej?
Medtem pa je spletni portal Nova24TV ta teden namigoval, da je vlogo za registracijo znamke Demokrati prva oddala SDS, Logarjevo društvo pa kasneje, urad za intelektualno lastnino pa da je vlogo slednjega naknadno vpisal za nazaj.
Na uradu za intelektualno lastnino so ob tem za STA pojasnili, da je društvo elektronsko vlogo vložilo 24. oktobra, v SDS pa so elektronsko vlogo vložili 28. oktobra. "V javni podatkovni bazi urada se podatki o prijavi znamke ne objavijo avtomatično v trenutku vložitve prijave, temveč po tem, ko prijavo preveri uradna oseba, ki ji je bila prijava dodeljena v obravnavo," so navedli.
To pomeni, da objava podatkov o prijavi znamke v podatkovni bazi ni vezana na dan vložitve prijave znamke, so izpostavili. Prav tako objava ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. Ne gre namreč za uradni register, pač pa za spletno orodje, namenjeno iskanju podatkov v zvezi z nacionalnimi znamkami, pojasnjujejo na uradu.
Postopek registracije znamke se sicer začne z vložitvijo zahteve za registracijo pri uradu, ki jo lahko prijavitelj poda v papirni ali v elektronski obliki. V primeru prijave po elektronskem sistemu urada urad prijavo prejme isti dan, ko je bila vložena preko elektronskega sistema.
Po prejemu prijave urad preveri, če prijava vsebuje vse zakonsko obvezne sestavine in v primeru pomanjkljivosti prijavitelja pisno pozove k dopolnitvi vloge. Ko je vloga formalno popolna, urad preveri morebiten obstoj absolutnih razlogov za zavrnitev znamke iz zakona o industrijski lastnini. Če teh ne ugotovi, se prijava objavi v uradnem glasilu urada, z dnem objave pa začne teči trimesečni rok za ugovor. Če tega ni ali je zavrnjen, se znamka lahko registrira, so postopek registracije znamke pojasnili na uradu.
