Slovenija je med prvimi v Evropi, ki je uzakonila pravico do odklopa od elektronskih naprav. Zakonu o delovnih razmerjih namensko dodani člen temelji na neobvezni evropski resoluciji in zadeva vse v Sloveniji.
Medtem ko celo sindikati pozivajo k razumu, delodajalci tokrat precej bolj tiho dodajajo, da je splošna določba za različna podjetja nesmiselna. Zaposleni, ki pogosto delajo od doma prek delovnega časa in kakopak z elektronskimi napravami, so nas ob vprašanju, ali so z novo pravico zadovoljni, odganjali rekoč, da bodo tudi poslej radi in več delali, ko bo to potrebno in se bodo v podjetjih ali javnih službah tako dogovorili.
Prvi strežniki e-pošte so že izklopljeni ...
Del javnih in zasebnih podjetij je zunaj delovnega časa že izklopil strežnike z e-pošto ali vsaj namestil opozorila, da pošta prihaja zunaj delovnega časa. Vsi v javnem in zasebnem sektorju morajo lani uzakonjeno pravico do odklopa urediti do 16. novembra. Nadzorni inšpektorji za delo naj bi v prvih mesecih delovali opozorilno, pozneje naj bi tudi kaznovali.
Delodajalci morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice, jih uvrstiti v kolektivne pogodbe, interne akte, seznaniti sindikate ali vsaj delavske predstavnike in vse zaposlene. V prihodnje naj bi pravico do odklopa konkretizirali še v pogodbah o zaposlitvi in natančneje določili čas, v katerem mora biti delavec na razpolago delodajalcu. Zunaj tega časa delavec ne bo dolžen odgovarjati delodajalcu in zato ne bi smel biti deležen povračilnih ukrepov.
"Pravica do odklopa je čista bedarija," sta na nedavni okrogli mizi v Ajdovščini, Delaj s srcem, menila direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak in onkolog Erik Brecelj. Na njej je bilo dve uri govora o nujni ureditvi pravic, vključno z urejenimi odnosi in zdravim okoljem, tako da bodo zaposleni delali s srcem. Torej v svoje in zadovoljstvo delodajalcev. "Dajte no mir. Mi se vse dogovorimo in radi delamo tudi kakšno uro več. Upamo, da bomo tudi v prihodnje kljub nesmiselnemu administriranju lahko delali tako," je povzetek več mnenj inženirjev, računovodij in kadrovskih delavcev v idrijskih koncernih Hidria in Kolektor.
Določba se dejansko bere tako, kot bi uzakonili spoštovanje zakonov. V zakonu o delovnih razmerjih in množici drugih aktov so delovni čas in z njim povezane pravice in dolžnosti natančno določeni. Res ne omenjajo elektronskih naprav in dela od doma, a bi zgolj ob spoštovanju temeljnih določb o delovnem času in pravicah zaposlenih nihče ne pomislil, da je treba uzakoniti najprej evidentiranje delovnega časa in potem še pravico do odklopa. Zakoni in v njih najosnovnejše pravice zaposlenih, zlasti tistih, ki s pritožbami nikakor ne morejo uspeti, se v Sloveniji na veliko kršijo. Tega dejstva, ob skromno delujoči delovni inšpekciji, dragih odvetnikih, zamudah na sodiščih ... nova zakonska določba, povezana z obilico administriranja in ukrepov, ne bo spremenila.
Počitek nesporno je pravica
Seveda gre pritrditi ministru Luki Mescu, da je počitek pravica. "Pravica do počitka je temeljna pravica zaposlenih in je stara, kot je star osemurni delovni čas. Danes lahko delamo od koderkoli in kadarkoli. To je lahko koristno. Lahko pa tudi pomeni, da smo ves čas na razpolago. S tem se osem ur, ki so namenjene počitku, začenja spreminjati v podaljšan delovni čas," je Mesec pojasnil ničkolikokrat.
Njegovo ministrstvo predlaga vrsto ukrepov za zagotovitev pravice. Segajo od najtrših tehničnih ukrepov izklopa elektronskih naprav do izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o pomenu pravice do odklopa.
Predlaganim ukrepom je priložena vrsta dobrih praks podjetij po evropskih državah. Tudi iz držav, ki pravice nimajo uzakonjene. Dobra podjetja pač osemurni delovnik (v nekaterih krajši, v drugih daljši uzakonjen ali zgolj dogovorjen čas) spoštujejo. Mnoga ga ne morejo in delajo več v dogovoru z zaposlenimi.
Izmed številnih navedenih dobrih praks povzemamo L'Orealovo. Družba je uvedla omejevanje elektronske pošte in obvezna obdobja digitalnega razstrupljanja. Z njimi zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Ukrep je izboljšal počutje zaposlenih. Še posebej učinkovit je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa in preprečevanju izgorelosti.
Nekaj zdrave pameti ne bo odveč!
Rok za uvedbo pravice do 16. novembra je obvezen in ga ni mogoče podaljšati. Kršitelje čaka globa od 1500 do 4000 evrov oziroma nekaj manj za manjše delodajalce. Delovna inšpekcija je veliko preskromna, da bi to lahko nadzirala. Delodajalci, ki bolj potiho kot na glas opozarjajo, da kar vsevprek pravice ne bo mogoče zagotoviti, presenečajo. Njihov vik in krik je bil ob zakonu o evidentiranju delovnega časa neprimerljivo glasnejši, saj so pravice na veliko kršili predvsem davno utišanim delavcem.
