V strahu pred prekoračitvijo najvišje dogovorjene obračunske moči so nekateri posegli po nenavadnih praksah. Nekaj bralcev nas je opozorilo, da so zdaj začeli stanovalci v večstanovanjskih stavbah več uporabljati pralne stroje in druge električne naprave v kasnejših, zelo poznih urah dneva, tudi ponoči, to pa lahko moti mir in krati spanec sosedom. Način in čas uporabe je sicer lahko opisan tudi v hišnem redu, njihova vsebina in določila pa so v precejšnji meri prepuščeni kar lastnikom stanovanj ali upravitelju, saj kakšnega splošnega načela in predpisa niti ni.
27. člen stanovanjskega zakona SZ-1 iz leta 2003 namreč navaja, da upravniki ali lastniki stanovanja ali stavbe lahko sprejmejo hišni red. Tudi na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost oziroma direktorata za stanovanja v delu o hišnem redu piše, da »sprejetje hišnega reda ni obvezno, je pa priporočljivo. Hišni red se sprejme s soglasjem etažnih lastnikov, katerih solastniški deleži skupno presegajo 50 odstotkov lastništva stavbe.«
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Zadnji ukrep je izključitvena tožba
V hišnem redu sicer etažni lastniki določijo temeljna pravila sosedskega sožitja, da se zagotovi nemotena uporaba večstanovanjske hiše ter da se zavaruje red, varnost, čistoča, obratovanje in vzdrževanje hiše. Med nekaterimi točkami, ki jih opisujejo hišni redi, so na primer čas hišnega miru (ta je zdaj največji kamen spotike), pravila uporabe skupnih delov stavbe (način dostopnosti, način uporabe), pogoji, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih, čiščenje in pospravljanje za živalmi in podobno), določitev grobih kršitev, ki so podlaga za vložitev izključitvene tožbe ali način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda.
Eden od instrumentov ukrepanja proti kršiteljem je že omenjena izključitvena tožba, ki jo opisuje 123. člen stvarnopravnega zakonika. Ta predvideva, da če etažni lastnik ali drug uporabnik grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja na način, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni. Če kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Ta se izvrši po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.
